16. oktober, svetovni dan hrane. Za letošnjo obeležitev dneva je bilo izbrano geslo »Ostanki hrane, zavržena priložnost« in s tem poudarjajo pomen spreminjanja odnosa do hrane in zmanjševanja razlik v dostopnosti hrane. Po podatkih iz leta 2012 je hrana p
Živimo v času, ko nakup hrane za marsikoga že predstavlja veliko finančno breme in je v naši neposredni okolici čedalje več ljudi, ki si ne more redno privoščiti dostojnega obroka. Zato lahko pri zmanjševanju količine odpadkov prispeva vsak izmed nas že doma, zato moramo podpirati in krepiti ekonomičnost in odnos do hrane, ki ni le stvar, temveč dragocena človekova dobrina.
Zagotavljanje trajnostne preskrbe s hrano postaja vedno bolj pomembno. Fizično in ekonomsko enako dostopnost vsem ljudem postaja v razmerah, ko so letine kmetijskih proizvodov čedalje bolj nezanesljive, v zadostni količinah, izredno pomembna. Zahteve po doseganju višjih stopenj samooskrbe s kmetijskimi proizvodi je ena prednostnih tem pri načrtovanju razvoja slovenskega kmetijstva.
Domača proizvodnja in potrošnja kmetijskih proizvodov
Količina domače proizvodnje izbranih kmetijskih proizvodov, mesa, jajc, žita, krompirja, zelenjave in sladkorja, je v letih od 2009 do 2013 nihala, delno zaradi sprememb obsega kmetijskih površin, čedalje bolje nezanesljivih vremenskih razmer. Količina domače proizvodnje omenjenih kmetijskih proizvodov se je zmanjšala za skoraj 17 odstotkov. Prav tako se je zmanjšala potrošnja domačih kmetijskih proizvodov za 10 odstotkov. Medtem ko se za prehrano potroši 25 odstotkov vseh žit, vse meso pa je v celoti namenjeno prehrani.
Domača proizvodnja se zmanjšuje hitreje kot domača potrošnja, zato se stopnja samoooskrbe znižuje.
Rast cen v prehrani
Drobnoprodajne cene v prehrani so se tako v obdobju 2009 – 2013 zvišale za 14 odstotkov. Najbolj se je dvignila cena zelenjave za 24 odstotke, sladkorja za 16 odstotkov in mesa za 12 odstotkov. Zvišale so se cene kruha in drugih izdelkov iz žit, olja in maščob, vendar za nekoliko manj kot 10 odstotkov.
Izdatki za nakup hrane predstavljajo vse večji delež dohodkov
Materialni položaj prebivalstva se med drugim odraža tudi v potrošnji oziroma v strukturi potrošnje dohodka. Gospodinjstva potrošijo večino sredstev za nakup življenjskih potrebščin. Sredstva, ki so jih slovenska gospodinjstva v obdobju 2004 – 2012 porabila za hrano, so predstavljala 12 odstotkov vseh izdatkov, v letu 2012 je ta delež narasel na 13 odstotkov.
Gospodinjstva glede na višino dohodka, tako gospodinjstva z najnižjimi dohodki stroški za hrano in brezalkoholne pijače znašajo v povprečju več kot 20 odstotkov ali okoli 1.500 evrov letno.
Povprečno slovensko gospodinjstvo največ denarnih sredstev nameni nakupu hrane in pijače, po drugi strani pa s hrano ne ravnamo gospodarno. »Raziskave kažejo, da je za nakup hrane daleč najodgovornejši privlačen okus in videz, veliko pa prispeva tudi sodobno potrošništvo. Največ se tržijo zdravju nenaklonjeni izdelki, ki pogosto z vznemirljivimi sporočili še dodatno spodbujajo k nakupu. Prav tako so nakupovalne navade pomemben kazalec nizkega odnosa posameznikov in družbe do hrane, njene pridelave in kmetijstva,« je navedel Matej Gregorič z NIJZ
Potrošnja zelenjave manjša, sladkorja večja
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o načinu prehranjevanja v Sloveniji kažejo, da je v naši prehrani premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. V povprečju zaužijemo še vedno preveč soli in maščob, sadja in predvsem zelenjave pa premalo; priporočena količina je od 400 do 650 gramov sadja in zelenjave na dan.
NIJZ strokovno spremlja prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih in preverja trend količine zavržene hrane, katerega cilj je ugotoviti, katere skupine živil otroci najpogosteje zavračajo. Po podatkih otroci v vrtcih in šolah najpogosteje zavračajo zelenjavo (71 odstotkov), kar je skladno z raziskavami, ki kažejo, da je zelenjava med najbolj nepriljubljenimi jedmi med otroci in odraslimi nasploh. Kot poročajo vrtci in šole največjo težavo predstavljajo nezdrave prehranske navade otrok in neustrezen odnos do hrane.
»Z vidika varovanja zdravja otrok in mladostnikov tovrstne pristope v zdravstvu pozdravljamo, saj so v času, ko se soočamo s posledicami globalno-ekonomske krize pomemben ukrep pri zagotavljanju prehrane te izredno občutljive skupine prebivalcev,« je dodal Rok Poličnik z NIJZ.
Izračuni statističnih podatkov o bilancah proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov kažejo, da se je v obdobju 2009–2013 dnevna potrošnja zelenjave, mesa in krompirja na prebivalca zmanjšala, dnevna potrošnja belega sladkorja in medu pa povečala.
Slovenski Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje
Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje si prizadeva za povečano ponudbo zdravju koristne hrane, pri čemer ima pomembno vlogo partnerstvo s pridelovalci hrane, z živilsko-predelovalno industrijo, trgovino in gostinskimi oziroma z javnimi ponudniki prehrane. Glede na to, da zdravo prehranjevanje temelji na uživanju priporočenih skupin živil, ki omogočajo hranilno in energijsko uravnoteženo prehrano, je pomemben cilj programa povečanje stalne ponudbe in povpraševanja po zdravju koristni, lokalno pridelani hrani, ki bo dostopna za vse skupine prebivalstva, kar je v trenutni ekonomski krizi zelo pomembno. Ena izmed možnosti porabe neporabljene hrane je, da se viški zdrave in neoporečne hrane, ki bi ji sicer potekel rok uporabnosti, ponudijo humanitarnim organizacijam v brezplačno razdelitev.
