Biti mama je nekaj posebnega in enkratnega

Ženske danes rojevate v povprečju komaj po 30. letu, med drugim pa je rojevanje v zunajzakonski zvezi povsem običajna praksa v 21. stoletju. Trenutno vas je, po statističnih podatkih, v Sloveniji okrog 680 tisoč mater. Želite si tako materinstva kot kariere.

Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer so ga začeli praznovati leta 1910, v Evropi pa smo ga neformalno začeli v večji meri praznovati po drugi svetovni vojni. Sprva je kot poklon materam v Sloveniji bil določen 15. maj, potem pa kaj kmalu prestavljen na 25. marec v koledarskem letu in to zato, da bi se materinski dan praznoval na isti dan kot Marijino oznanjanje. Kot zanimivost velja omeniti, da se nekaj časa materinski dan pri nas celo ni praznoval, saj smo namesto njega bolj poznali dan žena na 8. marec, a je po nekaj časa materinski dan in praznovanje le-tega na 25. marec spet prišlo nazaj v veljavo. Kot omenja etnolog Ralf Čeplak iz Slovenskega etnografskega muzeja, pa velja splošna definicija tega praznika, da gre za praznik s krščansko konotacijo pri nas, čeprav korenine segajo v ameriško žensko socialno gibanje v sredino 19. stoletja, ko je metodistka Anna Maria Jarvis leta 1865 v Ameriki ustanovila materinsko gibanje. Njeno delo je tako nadaljevala istoimenska hči Anna Marie Jarvis, ki je leta 1907, drugi dan po materini smrti, organizirala srečanje njej v spomin in le-to poimenovala kot spominski dan na matere. Tako je hči Anna Marie po Čeplakovih besedah z uspešno kampanijo dosegla, da se je v naslednjih letih po letu 1907 praznovanje razširilo po ZDA, nakar je ameriški kongres leta 1914 sprejel resolucijo o praznovanju materinskega dne vsako drugo nedeljo v maju in tako je materinski dan tudi uradno postal državni praznik. Kaj kmalu se je vse razširilo k nam v Evropo.

Povezava z materinskim dnevom in Marijinem oznanjanjem

Zakaj simbolična povezava? Zato, ker je Marijino oznanjanje za kristjane dogodek, ko je angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina Jezusa in tako postala mati. Marijino oznanjenje je za kristjane praznik materinstva in se v Rimskokatoliški Cerkvi praznuje tudi kot materinski dan Po krščanskem izročilu je tako Marija v času, ko se je zgodilo domnevno oznanjanje, živela v Nazaretu, bila stara malo čez 13 let in bila zaročena s Jožefom oz. mu tako po takratni tradiciji bila obljubljena za ženo, kar je pomenilo, da zaradi njene mladosti z Jožefom še nista imela spolnih odnosov. V šestem mesecu bi naj tako Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici Mariji, zaročeni z možem Jožef, iz Davidove hiše in dejal devici Mariji, da bo čudežno spočela sina na način, da bo Sveti Duh prišel nad njo in jo obsenčil z močjo Najvišjega, rojen sin pa bo tako Božji sin.Po krščanskem prepričanju se je takoj po tem Jezus utelesil kot zarodek v Marijini maternici, zato se praznik Marijinega oznanjena šteje tudi za praznik Jezusovega utelešenja. Po krščanskem verovanju je Jezus kot Bog Sin obstajal že od začetka časov, vendar v duhovni (netelesni) obliki Tako dan danes skoraj vsi poznamo zgodbo o Jezusu, Marijinem sinu božjem, med drugim tudi tisti, ki ste absolutni ateisti. Smiselnost in racionalnost temu podobnega evangelija oz. dogodka pa pustimo v presojo vsakemu posamezniku.

Marijino oznanjanje je tako prisotno tudi pri muslimanih in njihovem Koranu, saj muslimani priznavajo Mariji pomembno versko vlogo in štejejo Jezusa kot pomembnega preroka, angel Gabrijel pa bi naj po prepričanju muslimanov bil tisti pomembni prerok/angel, ki je Mohamedu narekoval Koran.

Materinski dan se po svetu praznuje različno

Najzgodnejši so Norvežani, ki praznujejo materinski dan v koledarskem letu drugo nedeljo v februarju, zadnji pa so na vrsti Indonezijci, ki ga praznujejo na koncu leta in sicer 22. decembra. Največ držav pa praznuje materinski dan v mesecu maju. Tako je Slovenija edina država na svetu, ki je za praznovanje izbrala datum 25. marec, predvsem zaradi povezave z omenjenim Marijinem oznanjanjem.

Rodnost v 20. in 21. stoletju v Sloveniji

Po poročanju Statističnega urada Republike Slovenije, je pred dvajsetimi leti, ob osamosvojitvi Slovenije, bilo po podatkih iz popisa prebivalstva nekaj več kot 590.000 žensk starejših od 15 let, ki so skupaj rodile nekaj več kot 1,3 milijona otrok oziroma v povprečju 2,2 otroka. Od 795.000 žensk, starejših od 15 let, jih četrtina (še) ni rodila. Dobra tretjina je rodila 2 otroka, petina enega, petina tri ali več.

Ob popisu prebivalstva leta 2002, enajst let kasneje, je bilo v Sloveniji nekaj več kot 632.000 žensk, starejših od 15 let, ki so v povprečju rodile 2,1 otroka. V podatkih iz popisa 2002 se deleži žensk po številu živorojenih otrok ne razlikujejo bistveno od podatkov iz popisa 1991. ( vir: Statistični urad RS )

V 20. stoletju naj bi se tako rodnost v Sloveniji zniževala. Takoj po končani drugi svetovni vojni se je rodnost tako hitro začela zniževati. Tako je leta 2003 bilo recimo zabeleženo najnižje število novih rojstev po drugi svetovni vojni, kar pomeni za več kot polovico manj rojstev v primerjavi z letom 1955. V letu 2004 pa se je število novih rojstev začelo spet zviševati in je tako v letu 2009 bilo število novih rojstev višje kot v osamosvojitvenem letu 1991. Delež žensk, ki niso nikoli rodile, se je po drugi svetovni vojni gibal med 7% in 9% in se rahlo povečuje ( vir: Statistični urad RS )

Odlaganje rojstva otroka v zgodnja 30. leta pri ženskah

Povprečna starost ženske, ko prvič rodi otroka, je v letu 2008 prvič presegla starost 30 let. Tako je v letu 2009 bila mati ob rojstvu otroka v povprečju stara 30,1 leta. Ženska 21. stoletja se v povprečju odloči za največ dva otroka. Pri nekaterih parih pa ima Cerkev še vedno precej velik vpliv, katera drugače zagovarja stališče, da naj je družina čim večja.

Če pa pogledamo povprečno starost matere ob rojstvu prvega otroka in povprečno starost neveste ob prvi poroki, ugotovimo, da sta skoraj enaki. Prva poroka za večino žensk pomeni tudi začetek dejanskega rodnega obdobja. V zadnjih tridesetih letih se je povprečna starost neveste ob prvi poroki zvišala za skoraj 6 let. Skoraj za prav toliko je višja tudi povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka. V zadnjih 20 letih, do leta 1998, so bile med nevestami najštevilnejše tiste, ki so bile stare 20-24 let. Leta 1999 je bilo med nevestami največ takih, ki so bile stare 25-29 let, od leta 2006 dalje pa je med nevestami več takih, ki so stare 30-34 let, kot tistih, ki so stare 20-24 let. Pred dvajsetimi leti je bilo 41,6% otrok, ki so bili rojeni v zakonski zvezi, rojenih v prvem letu zakonske zveze, leta 2009 dobra tretjina( vir: Statistični urad RS )

Otrok, rojen v zunajzakonski zvezi, je običajna praksa v 21. stoletju

 Tako sta se zakonska rodnost in rodnost v zunajzakonski skupnosti v 20. stoletju močno spremenili. Če se je recimo leta 1960 kar 90% otrok rodilo v zakonski zvezi, se jih je leta 2009 rodila manj kot polovica ( 46,2% ). Slovenija po številu rojenih otrok v zunajzakonski zvezi v Evropi zaseda sam vrh. Višji odstotek je tako samo še v Franciji, Švedskem in v Estoniji.

Slovenska mati med najbolj zaposlenimi v EU

 Slovenija je po podatkih Eurostata za leto 2009 med državami Evropske unije po stopnji zaposlenosti mater, starih med 25 in 54 let z enim otrokom, celo na prvem mestu. Tako je stopnja bila za 13,5 odstotka višja, kot je povprečje v EU in je znašala 84,8 odstotka. Mater, starih med 25 in 54 let z dvema otrokoma je za 20% odstotne točke več od povprečja EU, s tremi otroki pa za 24,6 odstotne točke več od omenjenega povprečja EU.

Kaj pomeni za žensko materinstvo?

Po zatrjevanju mnogo katere ženske je materinstvo za žensko še vedno nekaj najlepšega v življenju in se kljub vsej emancipaciji žensk ali emancipacijski razsežnosti v sodobnem svetu marsikatera temu nikoli ne bi odpovedala. Kljub posvečanju poklicni karieri in vsem drugim oblikam, katere le-te sodobni ženski vzamejo precej časa, pa bi se ženske v večini vseeno raje odločile in dale prednost lastnemu otroku kot pa karieri. Tako so precej prepričane, da materinstva ne bi zamenjala za noben uspeh v karieri. Opozarjajo pa na dejstvo, da se moški premalo zavedamo, kako je vloga materinstva težka in da gre za zelo pomembno nalogo v življenju ženske.

 Vendar se je hkrati treba tudi zavedati, da sodobna ženska kljub veliki potrebi po materinstvu vseeno še razvija tudi druge cilje v življenju in si pri tem želi dosti svobode. Tudi po statističnih kazalcih lahko temu pritrdimo, saj se je vloga mater v zadnjih desetletjih spremenila in dobila nove, drugačne oblike. Slovenske matere so med delovno najbolj aktivnimi v primerjavi z drugimi članicami EU in tako visoko nad povprečjem, kot omenjeno v zgornjih vrsticah.

Tekst: Jernej Flisar