Zdravstveno stanje nekdanjega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele je zelo resno. To je Mandelova četrta hospitalizacija v zadnjega pol leta.
Nelson Rolihlahla Mandela je eden ključnih borcev za človekove pravice in rasno enakopravnost in ena največjih moralnih in političnih avtoritet današnjega časa. Leta 1991 je prejel Nobelovo nagrado za mir, Generalna skupščina OZN pa je njegov rojstni dan, 18. julij razglasila za “dan Nelsona Mandele”, s čimer so želeli izpostaviti njegov prispevek k širjenju svobode po svetu.
Razpetost med dvema svetovoma
Mandela je odraščal v klanu plemena Tembu, kot posvojeni sin poglavarja in bil že takrat razpet med dva svetova – med tradicionalno plemensko kulturo in sovražno realnost belske nadvlade. Študiral je pravo in se politično udejstvoval ter sodeloval pri ustanavljanju mladinske lige Afriškega nacionalnega kongresa (ANC). Za Mandelo je izobrazba zelo pomembna, kar poudarja tudi v enem izmed svojih številnih citatov: “Izobrazba je najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabimo za spreminjanje sveta.”
V zaporu preživel 27 let
Bil je eden vodilnih borcev proti apartheidu in zaradi pobojev leta 1962 je svoje proteste usmerjal proti državi. Istega leta so ga aretirali zaradi delovanja v oboroženem krilu ANC. V zaporu, kjer je preživel kar 27 let je zbolel za tuberkolozu, kar mu povzroča težave še danes. Zaradi pritiska ANC in tujine je tedanji južnoafriški predsednik Frederik Wiliem de Klerk 11. februarja 1990 Mandelo izpustil, kar je obema prislužilo Nobelovo nagrado za mir.
Prvi črni predsednik v Južnoafriški republiki
Leta 1994 je zmagal na prvih popolnima demokratičnih volitvah v Južnoafriški republiki in državo kot prvi črni predsednik vodil šest let. Po izteku mandata je ostal dejaven v prizadevanjih za svetovni mir in v boju proti AIDSu. “Vedno je pravi čas, da delate, kar je prav,” je še eden izmed Mandelovih citatov.
Ime “Madiba”, ki je častni naziv za starejše moške člane Mandelovega klana, je v Južni Afriki postalo sinonim za Nelsona Mandelo.
