Kostanj velja za enega najbolj priljubljenih jesenskih živil pri nas, njegove koristi za zdravje pa segajo veliko dlje od prijetnega vonja, ki se jeseni širi po slovenskih mestih.
Kostanj je živilo, ki se po hranilni sestavi precej razlikuje od večine drugih oreščkov, saj vsebuje razmeroma malo maščob, zato ga mnogi uvrščajo bolj med škrobnata živila kot med klasične oreščke.
Prav zaradi te posebne kombinacije hranil je kostanj primeren tako za prigrizek kot za dopolnilo obroka.
Kaj kostanj dejansko vsebuje
Sto gramov olupljenega pečenega evropskega kostanja vsebuje približno 245 kalorij, 53 gramov ogljikovih hidratov, 5,1 grama vlaknin, 3,2 grama beljakovin, 2,2 grama maščob, 26 miligramov vitamina C in 592 miligramov kalija.
Vrednosti se razlikujejo glede na sorto kostanja in način priprave, a splošna slika ostaja enaka: kostanj je predvsem vir ogljikovih hidratov in vlaknin, ne pa maščob, kot je to značilno za orehe, lešnike ali mandlje.
Podobno sestavo so mediji v preteklosti že izpostavljali in opozarjali, da kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, predvsem škroba, pa tudi nekaj sladkorja in beljakovin ter le okoli dva odstotka maščob, zaradi česar je še posebej primeren za otroke, starejše in športno aktivne osebe.
Podpora prebavi in boljša sitost
Ena glavnih koristi kostanja je njegov prispevek k prebavi. Vlaknine prispevajo k rednemu odvajanju in pomagajo preprečevati zaprtje, nekatere med njimi pa služijo tudi kot hrana za koristne črevesne bakterije.
To pomeni, da kostanj ni koristen le za prebavni trakt v ožjem pomenu, temveč posredno podpira tudi širše ravnovesje črevesne mikrobiote.
Vlaknine imajo še eno prednost, ki je še posebej pomembna jeseni, ko se poveča apetit po težji hrani.
Živila z več vlakninami praviloma nasitijo bolj kot živila z malo vlakninami, zato je lahko kostanj sorazmerno nasiten prigrizek, čeprav hkrati prispeva precej energije.
To velja upoštevati predvsem pri tistih, ki pazijo na vnos kalorij.
Vitamin C in vloga pri imunskem sistemu
Jeseni, ko se začne sezona prehladov, je še posebej dobrodošel podatek, da pečen kostanj vsebuje vitamin C. Ta sodeluje pri normalnem delovanju imunskega sistema, pri nastajanju kolagena in pri absorpciji železa iz rastlinskih živil.
Glede na to, da večina oreščkov vitamina C praktično ne vsebuje, je to ena od posebnosti, ki kostanj loči od preostale druščine jesenskih dobrot.
Podobno so zdravilne učinke kostanja v preteklosti opisovali tudi starejši viri, ki so opozarjali, da so skorjo kostanja nekoč uporabljali pri vročičnih obolenjih, driskah, malariji in kožnih boleznih, cvetove pa za krepitev telesne odpornosti.
Na kaj je treba biti pozoren?
Gre torej za živilo, ki ni namenjeno zgolj prazničnemu vzdušju martinovanja ali jesenskih sejmov, temveč lahko najde mesto tudi v vsakodnevni prehrani.
Ker pa vsebuje precej ogljikovih hidratov, je pri uravnavanju krvnega sladkorja pomembna predvsem velikost porcije, prevelike količine vlaknin pa lahko povzročijo tudi napenjanje.
Kako kostanj najpogosteje uživamo
Najbolj razširjen način priprave ostajata kuhanje in pečenje, s čimer se je kostanj uveljavil kot klasičen jesenski prigrizek na stojnicah po slovenskih mestih. Poleg tega ga lahko pripravimo tudi v obliki pirejev, omak, juh, marmelad ali sladic ...
Kdor kostanja nabere ali kupi več, kot ga lahko takoj porabi, ga lahko shrani in uživa v različnih pripravah vse leto, saj dobro prenaša zamrzovanje in shranjevanje v hladnejših prostorih.
