Preverili smo projekte vseh 12 mestnih občin: razlike so velike, saj denar namenjajo tudi šolam, športnim parkom in električnim avtobusom.
Evropski milijoni za mestni razvoj se po Sloveniji porabljajo zelo različno. Nekatere mestne občine z denarjem iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb prenavljajo mestna jedra in javne stavbe, druge vlagajo v bazene, športne parke, zelene površine, ceste in javni prevoz.
Preverili smo, za katere projekte je v aktualni finančni perspektivi 2021–2027 potrjeno sofinanciranje iz celostnih teritorialnih naložb v vseh 12 mestnih občinah in kam pri tem sodi Murska Sobota.
V Murski Soboti denar za Delavski dom, park in ulice
Mestna občina Murska Sobota ima trenutno potrjenih pet projektov, katerih skupna investicijska vrednost znaša približno devet milijonov evrov, potrjeno sofinanciranje pa okoli 6,8 milijona evrov.
Največ sredstev je namenjenih prenovi Delavskega doma. Projekt je vreden nekaj več kot 3,1 milijona evrov, približno toliko pa znaša tudi potrjeno sofinanciranje.
Pomemben delež denarja je namenjen tudi prenovi mestnega parka. Investicija je ocenjena na okoli 1,66 milijona evrov, pri čemer je potrjenega približno 1,52 milijona evrov sredstev celostnih teritorialnih naložb
Preostali projekti so prometne narave. Gre za prvo in drugo fazo ureditve Noršinske ulice ter ureditev Ulice Zorana Velnarja.
Murska Sobota tako velik del aktualnih sredstev usmerja v prenovo javnega objekta, zelenih površin in prometne infrastrukture.
Maribor največ vlaga v mestno jedro in kulturne objekte
Povsem drugačna je slika v Mariboru, kjer so potrjeni nekateri največji projekti celostnih teritorialnih naložb v državi.
Osrednji projekt je Center Rotovž, za katerega je potrjenih več kot 27 milijonov evrov sredstev celostnih teritorialnih naložb. Ob tem so med projekti še prenova Mestne hiše Rotovž in Langerjeve vile.
Denar je namenjen tudi ureditvi parka ob Pekrskem potoku, Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra, Ljubljanske ulice ter infrastrukturi za polnjenje električnih avtobusov.
V Mariboru gre torej velik del denarja predvsem v urbano prenovo, kulturne objekte in prometno infrastrukturo.
Ljubljana z milijoni tudi v kopališče in električne avtobuse
V Ljubljani so sredstva celostnih teritorialnih naložb razpršena med več zelo različnih področij.
Med največjimi projekti je prenova Kopališča Vevče, za katero je potrjenih več kot 11 milijonov evrov sredstev.
Sedem milijonov evrov je namenjenih nakupu baterijskih električnih avtobusov.
Denar gre tudi v ureditev Linhartove in Barjanske ceste, Bloudkovega parka, Športnega parka Savsko naselje ter mokrotnega gozda in bajerja Podutik.
V Krškem tudi za bazen in osnovno šolo
Med bolj izstopajočimi primeri je Mestna občina Krško. Tam je med največjimi projekti nov bazen, katerega investicijska vrednost se približuje 15 milijonom evrov, sofinanciranje iz naslova celostnih teritorialnih naložb pa znaša več kot 7,6 milijona evrov.
Med potrjenimi naložbami so tudi novogradnja Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja, Park urbanih športov, Vojaški most in prometna infrastruktura.
Krško tako velik del evropskega denarja usmerja predvsem v športno, šolsko in mestno infrastrukturo.
Slovenj Gradec močno stavi na šport
Precejšen del naložb v šport je opazen tudi v Slovenj Gradcu. Med projekti so prizidek športne dvorane, športni park, otroški park pri bazenu in prenova športnega igrišča Štibuh.
Poleg tega sredstva celostnih teritorialnih naložb namenjajo še revitalizaciji mestnega jedra in prizidku zdravstvenega doma.
Novo mesto prenavlja Narodni dom, tržnico in ceste
V Novem mestu je denar razdeljen med kulturne objekte, javne površine in prometno infrastrukturo.
Med projekti so prenova Narodnega doma in mestne tržnice ter ureditev Urbanega parka Loka.
Pomemben del naložb predstavljajo še prenove Seidlove, Ragovske in Šmarješke ceste.
Nova Gorica sredstva usmerja v projekte Evropske prestolnice kulture
Poseben primer je Nova Gorica, kjer so trenutno potrjeni trije večji projekti. Gre za Trg Evrope, Super 8 in EPIC.
Vsi so tesno povezani z urbano prenovo in projekti, povezanimi z Evropsko prestolnico kulture.
Koper z denarjem prenavlja tudi Libertas
V Kopru je nabor projektov precej raznolik. Sredstva celostnih teritorialnih naložb so med drugim namenjena prenovi Libertasa in Muzejskega trga, ureditvi Bonifike ter več povezavam za pešce in kolesarje.
Med večjimi projekti je tudi Mobilna povezava Koper.
Celje vlaga v mestno dogajanje in javne površine
Celje je sredstva celostnih teritorialnih naložb med drugim namenilo Centru urbanega dogajanja, ureditvi Ceste na Grad z varno šolsko potjo, Drevesnemu parku in Prešernovi ulici.
Tudi tam prevladuje kombinacija urbane prenove, prometne infrastrukture in urejanja javnega prostora.
Ptuj trenutno z dvema večjima projektoma
Na Ptuju sta trenutno potrjena dva projekta. Gre za obnovo mestne hiše in ureditev Volkmerjeve ceste.
Skupaj sta vredna skoraj osem milijonov evrov, od tega je potrjenega približno 6,7 milijona evrov sofinanciranja iz naslova celostnih teritorialnih naložb.
Velenje v mobilnost in pametno mesto
Velenje ima trenutno potrjena dva projekta. Prvi se nanaša na trajnostno mobilnost, drugi pa na digitalno platformo Pametno Velenje.
Mesto tako v primerjavi z večino drugih občin večji poudarek namenja mobilnosti in digitalnim rešitvam.
Kranj z največ potrjenimi projekti
Kranj ima trenutno med vsemi mestnimi občinami največ potrjenih projektov.
Med njimi so celostna ureditev Savske ceste, prenova objekta na Cesti 1. maja 17, dokončanje Bleiweisovega parka, nadhod Tuš ter več projektov, povezanih s trajnostno in digitalizirano mobilnostjo.
Največ denarja gre v urbano prenovo in mobilnost
Če pogledamo vse mestne občine skupaj, je jasno, da evropski denar ne končuje le v cestah. Velik del sredstev je namenjen prenovi mestnih jeder, kulturnih in javnih objektov, parkov ter drugim javnim površinam.
Druga velika skupina so projekti trajnostne mobilnosti, kamor sodijo prenove ulic, kolesarske povezave, javni prevoz in električni avtobusi.
Manjši, a še vedno pomemben del predstavljajo zelene površine, parki in projekti, povezani z izboljševanjem kakovosti bivanja v mestih.
Murska Sobota pri tem sledi podobnemu vzorcu kot večina drugih mestnih občin, saj sredstva razporeja med urbano prenovo, park in prometno infrastrukturo.
Razlike pa se pokažejo pri posameznih projektih. Medtem ko se v Murski Soboti evropski denar porablja za Delavski dom, mestni park in ulice, drugod z njim financirajo tudi bazene, športne parke, nove šolske objekte, kulturne centre in električni javni prevoz.
