Večerjal je z igralci kot so Ronaldinho, Pirlo in Seedorf

Leta 1991 rojeni napadalec Mitja Novinič je nase opozoril že pri štirinajstih letih, ko je zaigral na prijateljski tekmi v članskem moštvu Nafte iz Lendave. Dve leti pozneje ga je kot tretjega Slovenca po Sandro Bloudku in Krisu Bricu pot vodila v sloviti AC Milan, kjer v mlajših selekcijah zdaj igra že tri sezone. Letošnja sezona pri mladincih je bila še posebej uspešna, saj je s soigralci uspel osvojiti pokalno lovoriko, ki je niso mladi "Rossoneri" osvojili že več kot dve desetletji. V tej sezoni je bil mladič iz Petišovec dvakrat tudi v kadru za člansko moštvo, kar kaže, da v mestu mode v prihodnosti računajo nanj, dokaz za to pa je tudi ponujena profesionalna pogodba – Novinič je namreč podpisal triletno pogodbo, kar recimo prej Bloudku in Bricu ni uspelo… Z obetavnim nogometašev iz Prekmurja, ki je stalni reprezentant v mlajših slovenskih reprezentancah, smo opravili krajši pogovor, ki si ga lahko preberete nižje.

Kako se spominjaš svoje prve sezone pri Milanu?

V Milanu sem že tri leta. Prvih nekaj mesecev je bilo mogoče malo težjih, prav posebej, ker nisem govoril jezika. Vsak dan sem hodil na tečaj italijanščino in sem se jezika čez čas naučil, pri tem pa so mi veliko pomagali tudi soigralci, ki so me zelo dobro sprejeli. S prvim letom pri Milanu sem zelo zadovoljen saj sem takoj od začetka postal standardni igralec prve postave in smo dosegli tretje mesto v kadetskem prvenstvu.

Kaj je sledilo po prvi sezoni?

Naslednje leto sem se preselil v ekipo primavere oziroma po naše mladincev. S prvim delom sezone sem lahko zadovoljen, z drugim delom pa sigurno ne, saj sem se poškodoval in nisem igral in sem tako moral počivat šest mesecev. Letošnje leto pa je bilo izredno pozitivno saj smo postali pokalni prvaki, kar nekajkrat sem treniral s članskim moštvom in tudi dvakrat sem bil poklican med 21 igralcev članskega moštva.

Postal si prvi Slovenec, ki je podpisal profesionalno pogodbo z Milanom, kakšni so občutki?

Podpis profesionalne pogodbe z Milanom mi zelo veliko pomeni, saj sem siguren, da bom tri leta igralec Milana, kar pa ne pomeni, da me ne bodo dali na posojo v nižjo ligo. Zavedam se, da se je izredno težko prebiti takoj iz primavere v člansko moštvo. Kako pa bo potekalo pa je odvisno od mene.

Kakšen bo tvoj status v prihajajoči sezoni?

                                     

Z vodstvom kluba smo se dogovorili, da naslednjo sezono ostanem še pri ekipi primavere. Če se bom izkazal mogoče tudi dobim kake možnosti pri članih, kot sem pa že prej rekel je to v veliki večini odvisno od mene.

Povej malo več o letošnji uspešni sezoni?

V pokalnem tekmovanju nam je uspelo priti do finala, kjer smo igrali proti Palermu. Prvo tekmo smo igrali na glavnem stadionu Palerma. Vzdušje je bilo res fenomenalno, zbralo se je okoli 10 tisoč gledalcev. Odigrali smo 1:1. Povratno tekmo pa smo igrali na San Siru. Doma pred svojimi navijači smo zmagali 2:0 in tako postali pokalni prvaki. To je bil res fantastičen občutek in tudi velik dosežek, saj je primavera Milana nazadnje osvojila naslov pokala pred petindvajsetimi leti, kadar je bil trener primavere Fabio Capello in so igrali igralci kot so Maldini, Costacurta, Evani, Stroppa in Galli, katerim je pozneje uspelo narditi veliko kariero. V prvenstvu smo se tudi borili vse do konca, ampak smo izpadli v četrtfinalu proti Sampdorii. Sistem tekmovanja je namreč prvič potekal v treh skupinah, potem pa iz vsake skupine gre naprej pet klubov in nato se igra na izpadanje.

Dvakrat si bil tudi v širšem seznamu za člansko moštvo, opiši te občutke?

Prvič je bilo za tekmo v Ligi prvakov proti Zürichu, drugič pa v italijanskem prvenstvu proti Palermu. Kljub temu, da mi ni uspelo priti na klop sem zelo zadovoljen, ker že večerjat z imeni kot so Ronaldinho, Pirlo, Seedorf in drugimi mi veliko pomeni.

Spremljaš nastope članske reprezentance na Svetovnem prvenstvu, kaj lahko rečeš o dosedanjih dveh tekmah in kako misliš, da se bo razpletel tretji krog v naši skupini? (op. p. – pogovor je nastal pred sredino tekmo, kjer se Sloveniji ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje.)

Prvo tekmo Slovenije sem si ogledal po televiziji, drugo tekmo pa nisem imel možnosti gledati, tako da sem jo poslušal po radiu. Že uvrstitev na SP je velik dosežek za Slovenijo. Tretji krog pa upajmo, da se bo razpletel tako, da se bo Sloveniji uspelo prebiti v nadaljnje tekmovanje.

Kakšne so tvoji dolgoročni cilji in želje na klubski in tudi reprezentančni ravni?

Seveda so sanje vsakega nogometaša, da igra za svojo reprezentanco na Svetovnem ali Evropskem prvenstvu, tako so tudi moje. Prav tako, pa so sanje, da bi igral pri članski ekipi AC Milana ali v katerem večjem evropskem klubu, kar pa vem, da je zelo težko doseči. Čas bo pokazal, če mi bo to uspelo ali ne. Zadovoljen bi bil že tudi, če bi se ustalil pri kakšnem imensko manjšem klubu.

Želiš za konec še kaj povedati?

Zahvalil bi se rad za vse svoji družini in tudi trenerju Damirju Robu, ki me je treniral ko sem bil mlajši in od katerega sem se veliko naučil.