Na Ministrstvu za zdravje so sprejeli smernice, z upoštevanjem katerih bo v naslednjem šolskem oziroma študijskem letu dijakom in študentom omogočeno sodelovanje pri pouku - v živo.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je v izjavi medijem pojasnil, da bo izpolnjevanje PCT pogoj za obisk predavanj v novem študijskem letu, s tem tudi soglašajo študentske organizacije. Za dijake pa je predlog, da se sprva prostovoljno samotestirajo, ob predlogu v rdečo epidemiološko fazo pa bi tudi za njih veljal pogoj PCT.
»Naša želja je, da ostanejo šole odprte. Vemo, da je bilo to v preteklosti velik problem, z ministrstvom za izobraževanje znanost in šport bomo naredili vse, da bodo ostale odprte,« je danes v izjavi medijem dejal Vindišar.
S študentskimi organizacijami so tako že dosegli soglasje, da bo izobraževalni proces na fakultetah potekal pod pogojem preboleli, cepljeni in testirani (PCT). Tako bo ta pogoj uveljavljen že ob začetku prihodnjega študijskega leta.
Za srednje šole je sicer svetovalna skupina za covid-19 predlagala tudi pogoj PCT, a »skupna želja je, da gremo s postopnim modelom«. Ta predvideva prostovoljno samotestiranje dijakov, ob prehodu v rdečo epidemiološko fazo pa bi bil tudi za njih obvezen pogoj PCT.
Za osnovno šolstvo, ki je obvezno, pa bo veljalo, da se lahko učenci v zadnji triadi prostovoljno samotestirajo.
»Verjetno bomo v primeru, če bo na nekem območju velik izbruh oz. žarišče okužb, odločitve o zapiranju šol sprejemali lokalno. Ampak generalno bomo skušali šole ohraniti odprte,« je zagotovil.
Izpostavil je, da je precepljenost šolnikov velika težava, zato so pozvali predstavnike šolstva, da bi pomembno dvignili ta delež. Po nekaterih informacijah je precepljena okoli polovica šolnikov.
Ob tem je direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek pozval k čim večji precepljenosti tudi med mladimi. »Večje število precepljenih kot imamo, bolj smo precepljeni kot nacija,« je poudaril. »Vsako cepljenje mladostnikov je pomembno, saj lahko bolezen prenašajo starejšim in v ostale dele populacije,« je dejal.
Poleg tega je trenutno največ okužb prav med mladimi, v starostni skupini od 15 do 24 let. Povprečna starost okuženih je 33 let. Zaradi večje kužnosti različice delta novega koronavirusa, ki je po kužnosti primerljiva z ošpicami, bi potrebovali bistveno višji delež precepljenosti - od 80 do 90 odstotkov prebivalstva -, da se epidemija ne bi širila.
A precepljenih je skoraj 40 odstotkov prebivalstva z obema odmerkoma cepiva proti covidu-19, z enim pa 45 odstotkov. V starostni skupini od 18 do 24 let pa je cepljenih 31,2 odstotka, z enim odmerkom pa 37,2 odstotka ljudi.
»S trendom naraščanja cepljenja ne moremo biti zadovoljni, številke so absolutno prenizke. To je daleč pod vrednostmi, ki bi bile potrebne, da bi epidemijo dejansko obvladovali,« je izpostavil Vindišar.
Tako načrtujejo dodatne mobilne cepilne time v prihodnjem tednu; ti naj bi bili zelo učinkoviti predvsem pri cepljenju na podeželju. Ob tem so tudi pozvali vse družinske zdravnike, da še bolj aktivno pristopijo k vabljenju k cepljenju starejših od 70 let. Vse starejše od 50 let, ki še niso bili cepljeni, bodo pisno pozvali ministrstvo za zdravje in direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Tudi sicer Vindišar opozarja, da se epidemiološka situacija v državi slabša. »Zaenkrat smo še na začetku eksponentne rasti, ampak mislim, da bo podvojitveni čas, ki je blizu 14 dni, zelo hitro porastel in bomo prešli v eksponentno rast,« je dejal.
Tako je danes Slovenija izpolnila pogoje za oranžno fazo epidemije po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, glede na napovedi Instituta Jožefa Stefana bomo v jeseni razmeroma hitro prešli v rdečo fazo.
Tudi sicer naj bi poslej v Sloveniji upoštevali kriterije Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni glede prehajanja med različnimi fazami epidemije, bi pa v to tudi vračunali obremenjenost zdravstvenega sistema.
Takšen epidemiološki razvoj dogodkov pomeni, da »bomo morali izvajati ukrepe, ki bodo zagotavljali varna okolja, se pravi sistem PCT bo moral postati ukrep, ki bo nujen na vseh dejavnostih - v zdravstvu, socialnem varstvu, šolstvu, gostinstvu, kulturi, športu in javnem življenju,« je dodal Vindišar.
