Tudi v najrazvitejših državah sveta številni otroci nimajo srečnega otroštva, v poročilu ugotavlja Sklad ZN za otroke (Unicef).
Glede na blaginjo otrok se je med 41 najbogatejšimi državami Slovenija uvrstila na deveto mesto. Slovenski otroci so med najboljšimi v bralni in matematični pismenosti, zaskrbljujoče pa je njihovo duševno zdravje, poroča STA.
Kot glavne težave otroštva v najrazvitejših državah sveta poročilo iz serije Report Card, ki jo že 20 let pripravlja Unicefov raziskovalni center Innocenti, izpostavlja samomore, nezadovoljstvo, debelost ter slabo razvite akademske in socialne veščine.
Obenem je zaskrbljujoče nazadovanje na področjih, kot so cepljenje - v kar 14 državah je na primer v letih 2010-2018 precej upadla precepljenost proti ošpicam -, matematična in bralna pismenost ter duševno zdravje otrok.
Največ dela čaka Slovenijo na področju duševnega zdravja otrok
V skupni razvrstitvi se sicer v poročilu med najboljše države za otroke uvrščajo Nizozemska, Danska in Norveška. Vse sosednje države Slovenije so se uvrstile slabše - Hrvaška na 11., Madžarska na 15., Avstrija na 16. in Italija na 19. mesto. Nobena od 41 držav ni vodilna na vseh področjih in vse imajo po mnenju Unicefa še veliko prostora za izboljšanje.
Slovenijo največ dela čaka na področju duševnega zdravja otrok, saj se uvršča v skupino 12 držav, kjer je manj kot 75 odstotkov otrok zadovoljnih s svojim življenjem. Stopnja samomorov med mladimi - kar je v bogatih državah glavni vzrok smrti med mladimi, starimi od 15 do 19 let - jo uvršča na 18. mesto. Skupno se na področju duševnega zdravja uvršča v spodnjo polovico držav, na 23. mesto.
Najnižjo stopnjo zadovoljstva z življenjem so ugotovili pri otrocih v Turčiji, na Japonskem in v Veliki Britaniji. Litva ima medtem najvišjo stopnjo samomorov med mladimi, sledita ji Nova Zelandija in Estonija.
Visok delež debelih in otrok s prekomerno telesno težo
Na področju fizičnega zdravja otrok Slovenija že zaseda višje, 11. mesto. Na tem področju je posebej zaskrbljujoč visok delež debelih in otrok s prekomerno telesno težo - v Sloveniji je takih skoraj tretjina.
Na splošno se stopnji otrok, ki so bodisi debeli bodisi imajo prekomerno telesno težo, v vseh državah, vključenih v raziskavo, povečujeta, še posebej skokovit je ta porast v južni Evropi.
Stopnja umrljivosti otrok, starih od 5 do 14 let, v Sloveniji znaša 0,7 na 1000 otrok, medtem ko je v več kot četrtini bogatih držav ta še vedno nad 1 na 1000 otrok.
Na področju akademskih in socialnih veščin se Slovenija uvršča na zavidljivo drugo mesto. Indikatorja teh veščin sta delež otrok, starih 15 let, z osnovno bralno in matematično pismenostjo - takih je v Sloveniji kar 74,5 odstotka - ter delež otrok, starih 15 let, ki zlahka sklepajo prijateljstva - takih je pri nas 78,8 odstotka.
