Zaskrbljujoči podatki za Pomurje: Največ otrok na poti v debelost v Sloveniji je prav pri nas

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil nove podatke o prekomerni prehranjenosti otrok. Kazalnik prikazuje delež osnovnošolskih otrok in mladostnikov med šestim in 15. letom starosti, katerih indeks telesne mase presega mejno vrednost prekomerne prehranjenosti za njihovo starost.

V kazalnik so vključeni otroci, ki so glede na uporabljene mejne vrednosti opredeljeni kot preddebeli ali debeli.

Podatki temeljijo na meritvah telesne višine in telesne mase iz programa SLOfit oziroma Športnovzgojnega kartona, v katerega je vsako leto vključenih približno 96 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Indeks telesne mase se izračuna tako, da telesno maso posameznika v kilogramih delimo s kvadratom njegove telesne višine v metrih. Pri otrocih se zaradi rasti in razvoja ne uporabljajo enake mejne vrednosti kot pri odraslih, temveč starostno prilagojene mejne vrednosti IOTF.

Prekomerna prehranjenost v otroštvu je povezana s številnimi zdravstvenimi tveganji pozneje v življenju. Med njimi so povišane maščobe v krvi, zmanjšana občutljivost na inzulin, večje tveganje za sladkorno bolezen tipa dva, povišan krvni tlak in zgodnejši razvoj ateroskleroze.

Poleg telesnega zdravja lahko prekomerna prehranjenost vpliva tudi na otrokovo samozavest, duševno počutje in kakovost življenja. Zato je redno spremljanje gibanja kazalnika pomembno za načrtovanje ukrepov na področju javnega zdravja.

Pomembno vlogo imajo tudi lokalne skupnosti, saj lahko z dostopnimi športnimi programi, urejenimi površinami za gibanje in cenovno dosegljivimi prostočasnimi dejavnostmi zmanjšujejo neenakosti med otroki.

Pomurje v samem vrhu

Pomurska regija tudi po najnovejših podatkih ostaja regija z najvišjim deležem prekomerno prehranjenih otrok v Sloveniji. 

Delež se je povečal z 28,36 na 29,87 odstotka, kar predstavlja 5,3-odstotno rast, največjo med vsemi slovenskimi regijami. Medtem ko se je slovensko povprečje zvišalo na 24,18 odstotka, so v nekaterih regijah, kot sta Posavska in Zasavska, zabeležili celo rahlo zmanjšanje deleža prekomerno prehranjenih otrok.

Podatki kažejo, da je prekomerno prehranjen skoraj vsak tretji osnovnošolski otrok oziroma mladostnik v regiji. Razmere pa se med posameznimi občinami močno razlikujejo.

Največji porast v Šalovcih in Veliki Polani

Največje relativno povečanje je bilo zabeleženo v Veliki Polani, kjer se je delež povečal z 21,9 na 28,3 odstotka. To pomeni rast za 6,4 odstotne točke oziroma 29,2 odstotka.

Zelo izrazito povečanje je bilo tudi v Šalovcih. Tam se je delež povečal s 25,9 na 33,3 odstotka, kar pomeni rast za 7,4 odstotne točke oziroma 28,6 odstotka.

V Križevcih se je delež povečal s 26,1 na 31,1 odstotka, v Rogašovcih pa s 27,3 na 32,5 odstotka. V obeh občinah je povečanje znašalo približno 19 odstotkov.

V Kobilju se je delež povečal s 36,1 na 40,5 odstotka, v Beltincih z 28,6 na 31,9 odstotka, v Ljutomeru pa s 24,4 na 27 odstotkov.

Rast so zabeležili tudi v Črenšovcih, Cankovi, Murski Soboti, Apačah, Gornji Radgoni, Lendavi, Radencih in Tišini.

V nekaterih občinah se je stanje izboljšalo

Največje zmanjšanje je bilo zabeleženo v Hodošu in Moravskih Toplicah. V obeh občinah se je delež zmanjšal s 36,1 na 31,7 odstotka, kar pomeni 12,2-odstotni upad.

V Kuzmi se je delež zmanjšal z 32,8 na 29,5 odstotka, v Dobrovniku pa s 45,5 na 41 odstotkov. Opazno zmanjšanje so zabeležili tudi v Svetem Juriju ob Ščavnici, Odrancih in Gornjih Petrovcih.

Manjše zmanjšanje je bilo zaznano še v Turnišču, Puconcih, Razkrižju, Veržeju in Gradu.

Najvišji delež v Dobrovniku

Kljub zmanjšanju ima Dobrovnik še vedno najvišji delež prekomerno prehranjenih otrok med pomurskimi občinami. V objavi za leto 2026 znaša 41 odstotkov.

Sledi Kobilje s 40,5 odstotka, Tišina z 39,1 odstotka in Grad z 38,6 odstotka. Visoke vrednosti imajo tudi Apače, kjer delež znaša 36,7 odstotka, ter Cankova s 36 odstotki.

Najnižji delež je bil zabeležen v Razkrižju, kjer znaša 20,1 odstotka. Sledijo Radenci s 23,5 odstotka in Sveti Jurij ob Ščavnici s 24,9 odstotka.

Murska Sobota pod regijskim povprečjem

V Mestni občini Murska Sobota se je delež povečal s 24,1 na 26,1 odstotka. Povečanje znaša dve odstotni točki oziroma 8,3 odstotka.

Kljub povečanju ostaja Murska Sobota pod pomurskim povprečjem, ki znaša 29,87 odstotka. Pod regijskim povprečjem so tudi Razkrižje, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej, Ljutomer, Črenšovci, Gornji Petrovci, Velika Polana, Kuzma in Turnišče.