Vse večkrat se zgodi, da prijeten popoldanski sprehod popestri ne tako zelo prijetno srečanje z mišjo. Katera regija je najbolj na udaru?
Marsikdo je v zadnjem času opazil kakšno miš več kot prejšnja leta. Problematično ni le to, da je mnogim ob srečanju z malim kosmatim bitjem neprijetno, ampak predvsem to, da so miši prenašalke mišje mrzlice, zaradi katere človek lahko tudi umre.
Epidemiologi so na večje število prijavljenih primerov mišje mrzlice letos prvič opozorili v začetku aprila.
Rekordno leto prijavljenih primerov mišje mrzlice
Od začetka leta do 10. junija je bilo zabeleženih 213 primerov, od tega 70 pri ženskah in 143 pri moških. Največ obolelih je moških v starostni skupini od 25 do 34 let, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Večina bolnikov je bila hospitalizirana, umrl na srečo ni nihče.
Najbolj na udaru goriška regija
Prijavljeni primeri mišje mrzlice prihajajo predvsem iz zahodnega in južnega dela države, največ primerov pa so letos zabeležili v goriški regiji, in sicer 64.
Med drugimi žarišči izstopata jugovzhodna in osrednjeslovenska regija.
Na spodnjem grafu je prikazano, kako veliko je odstopanje od 10-letnega povprečja prijavljenih primerov te bolezni.
Bolezen se na človeka prenese prek vdihavanja virusov
Mišjo mrzlico prenašajo glodavci, kot so miši, voluharji in podgane. Povečano število obolenj je povezano s povečano populacijo teh živali.
Ta bolezen se na človeka prenese prek vdihavanja virusa, prisotnega v izločkih glodavcev.
Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, predvsem na divjih kopališčih ali čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev.
Virus se z okuženih iztrebkov prenese tudi na hrano in vodo v okolici.
Človeku lahko zaradi te okužbe odpovejo ledvice, od od pet do petnajst odstotkov obolelih oseb umre, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kaj miši privablja?
»Glodavci se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, predvsem tam, kjer je hrana in morda neurejeno ravnanje z odpadki. Pa tudi v zapuščenih objektih in kanalizaciji,« je povedal Igor Horvat z oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.
Kako se izogniti okužbi?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izpostavljajo, da je treba poskrbeti, da glodavcem preprečimo vstop v zgradbo, živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, kar preprečuje morebitne okužbe. Pomembno je redno izvajanje deratizacije in seveda ustrezno ravnanje z odpadki hrane.
Glede čiščenja dlje časa zaprtih prostorov, kjer bi lahko bili prisotni glodavci, izpostavljajo, da naj najprej prostor temeljito prezračimo, za čiščenje pa uporabimo klorno razkužilo, nato pa površine še mokro očistimo.
Pri delu si je treba roke zaščititi z rokavicami, so še izpostavili na spletni strani.
Veliko lahko storimo sami
»Pomembna je splošna higiena in urejenost okolja ter preprečevanje divjih odlagališč, pravilno zbiranje odpadkov in pravilna higiena zbirnih mest zanje,« je povedal Horvat.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano z namenom nadzora nad številom glodavcev izvaja preventivno deratizacijo, in sicer v kanalizacijskem omrežju, bolnišnicah, domovih za starejše občane, šolah, vrtcih, obratih s prehrano in večstanovanjskih objektih.
