Generacija milenijcev in generacija Z sta zaskrbljeni predvsem zaradi trenutnega stanja sveta, vse več je tudi težav z izgorelostjo.
Generacijo Z in milenijce skrbijo življenjski stroški, podnebne spremembe, razlike v premoženju, geopolitični konflikti in pandemija covid-19, kaže raziskava podjetja Deloitte, ki se ukvarja s svetovanjem za upravljanje podjetij.
Spopadajo z izzivi vsakdanjega življenja, kot so finance, neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter visoka raven stresa.
Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, je izpostavila:
»Številni od delodajalcev zahtevajo trajne spremembe, vključno z višjo plačo, bolj smiselnim in bolj fleksibilnim delom, večjim zavzemanjem proti podnebnim spremembam in večjim osredotočanjem na dobro počutje.
Vodje podjetij bomo morali preobraziti svoje delovne strategije, da bi bolje zadovoljili potrebe zaposlenih.«
Skoraj polovica živi 'od plače do plače'
Milenijcem in predstavnikom generacije Z letos največ skrbi povzročajo življenjski stroški, kar je lahko posledica rasti cen, navajajo avtorji raziskave.
Anketiranci v raziskavi izpostavljajo, da se ne počutijo finančno varne in da jih skrbijo razlike v premoženju. Skoraj polovica jih živi od plače do plače.
Je rešitev fleksibilno delo?
Višina plače in izgorelost sta glavna razloga, zakaj so v zadnjih dveh letih anketiranci pustili službo. Pri iskanju nove zaposlitve jim je pomembno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter učenje in razvoj.
Vprašani vidijo fleksibilno delo kot način za vzpostavljanje ravnovesja v življenju, ki jim prihrani denar in čas za ljudi in aktivnosti, ki jim veliko pomenijo.
Anketiranci, ki so zadovoljni z družbenim in okoljskim vplivom svojega delodajalca, vključno z njegovimi prizadevanji za gojenje bolj raznolike in vključujoče kulture, pogosteje navajajo, da si želijo dolgoročno ostati pri delodajalcu.
Preglavice povzročajo tudi podnebne spremembe
Tri četrtine anketirancev se strinja, da je svet na prelomni točki in da se mora čim prej začeti odzivati na podnebne spremembe.
Za trajnostne izdelke so ti pripravljeni odšteti več, čeprav finančne omejitve nekaterim otežujejo večje trajnostne naložbe, kot so sončne celice in električna vozila.
Prepoved plastike za enkratno uporabo je zasedla prvo mesto med njihovimi priporočili, sledijo pa ji trajnostno usmerjene ugodnosti in usposabljanje, ki bi zaposlene spodbujali k temu, da v vsakdanjem življenju sprejemajo bolj zelene odločitve.
Slabo duševno zdravje in visoka raven stresa
Več kot polovica udeležencev v raziskavi se počuti izgorelo zaradi pritiskov, ki so posledica delovnih obremenitev, in približno enak odstotek jih pravi, da je veliko njihovih kolegov zaradi izgorelosti pred kratkim pustilo službo.
»Stres in anksioznost ne bosta kar tako splahnela, še posebej ne ob hitrem tempu življenja in napovedih vse višjih življenjskih stroškov. Vse to močno vpliva na življenja milenijcev in generacije Z in na njihov pogled na svet,« je poudarila Damjana Spruk, vodja kadrovske službe Deloitte Slovenija.
»Vodje podjetij morajo podpreti in spodbujati duševno zdravje zaposlenih in omejevati dejavnike, ki povzročajo stres in izgorelost. Boljši viri pomoči na področju duševnega zdravja, bolj zdrave meje med zasebnim in poklicnim življenjem, ustvarjanje okolij brez predsodkov in spodbujanje ljudi, da prispevajo k spremembam na bolje, so samo nekateri od načinov, kako lahko vodje spodbujajo duševno zdravje na delovnem mestu.«
Večja skrb za duševno zdravje po epidemiji covida-19
Raziskava je pokazala še, da se delodajalci bolj osredotočajo na dobro počutje in duševno zdravje zaposlenih kot pred pandemijo.
