Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič opozarja na posledice predlaganih sprememb zakona o lekarniški dejavnosti. Meni, da bo to vodilo v zapiranje manjših lekarn, ogrožena je neodvisnost farmacevtskih delavcev v korist dobička.
V stranki SMC so predlagali novelo zakona o lekarniški dejavnosti, s katero bi močno posegli v mreže lekarn.
Predlog novele predvideva možnost ustanavljanja enot lekarne na krajših razdaljah, kot je sedaj opredeljeno z zakonom. Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič pravi, da bi se z odpiranjem novih lekarniških enot, ob enakem sistemu in višini financiranja, zagotovo poslabšala kakovost preskrbe in storitev.
Lekarne bi bile namreč primorane zmanjšati zaloge zdravil in zmanjšati število zaposlenih, zaposleni se tudi ne bi več toliko dodatno strokovno usposabljali.
Sprejem takšnega zakona vodi v zapiranje lekarn v manjših krajih
Z novimi lekarnami v mestih se bi, kot kaže praksa drugih Evropskih držav, zapirale lekarne na obrobju mest in v manjših krajih.
Potočnik Benčičeva kot primer izpostavlja Madžarsko, kjer je po deregulaciji bankrotiralo 600 lekarn v manjših krajih: »Podobno se je zgodilo na Poljskem in v Estoniji.«
Pomembno je, da lekarne v majhnih krajih ostanejo
Največji odstotek uporabnikov lekarniških storitev so starejši, potem tudi starši z majhnimi otroki, pa težje bolne osebe. »Vsem naštetim predstavlja lekarna v domačem kraju veliko prednost in veliko dodano vrednost. To so osebe, ki so tudi manj mobilne in ki zdravila velikokrat potrebujejo takoj,« pravi Potočnik Benčičeva. Dodaja, da farmacevtski strokovni delavci uporabnike poznajo, dobro je tudi sodelovanje z drugimi zdravstvenimi delavci.
Dodatno je pomen lekarn v manjših krajih razkrila epidemija covida-19, obisk teh lekarn se je povečal tudi za 200 odstotkov.
Dnevni migranti praviloma iščejo zdravila v kraju prebivališča
Predlog novele upošteva dnevne migrante pri številu prebivalstva na določenem območju, kjer je ustanovljena lekarna. Kot opozarja Potočnik Benčičeva dnevni migranti praviloma ne iščejo zdravstvenih storitev v kraju, kjer so zaposleni, ampak v kraju prebivališča.
Dodaja, da so po drugi strani podatki o dnevnih migrantih zelo neotipljivi: »Epidemija je pokazala, kako se to število spreminja in verjetno bo tako tudi v bodoče.«
Ogrožena je neodvisnost farmacevtskih strokovnih delavcev
Sporno se ji zdi ponovno dovoljenje za lastniško povezovanje med veletrgovino z zdravili in lekarnami, kot je predvideno z novelo. »Lahko razumem željo, da Mariborska občina in javni zavod Lekarna Ljubljana obdržita svoji veletrgovini. Vendar moramo na lekarništvo in na Slovenijo gledati celostno,« pojasnjuje.
»Namreč, če ostaneta ti dve veletrgovini v lasti javnega lekarniškega zavoda oziroma občine, bodo tudi veletrgovci, ki so prisotni na slovenskem trgu, zahtevali enakopravnost. To pomeni, da bo država morala dovoliti, da so veletrgovci lastniki lekarn,« razlaga Potočnik Benčičeva.
Takšna praksa je že znana iz tujine, obstajajo verige lekarn, katerih lastniki so veletrgovci. A Potočnik Benčičeva meni, da se moramo zavedati, kaj to prinese. Farmacevti delajo tako, da potrebe pacientov postavijo na prvo mesto.
»Ko v sistem zdravstva vstopi gospodarska družba, katere legitimen cilj je prizadevanje za dobiček, bo strokovna neodvisnost farmacevtov ogrožena, saj bodo morali slediti zahtevam lastnika in prednostno ponujati zdravila in izdelek, ki bodo lastniku prinašali večji zaslužek,« je jasna Potočnik Benčičeva.
Pokritost Slovenije z lekarnami je dobra
Ko se primerjamo z državami Evropske unije, ima Slovenija predvsem manjše število magistrov farmacije, medtem ko je pokritost z lekarnami dobra, predvsem v večjih mestih. V Ljubljani je skupaj kar 44 lekarn.
Statistični pregled lekarniške mreže v Sloveniji:
- V 134 občinah imamo 284 lekarn.
- 63 občin ima lekarno na manj kot 6000 prebivalcev
- V 61 občinah imamo 63 lekarniških podružnic (od tega je v 45 občinah samo podružnica, v 16 občinah podružnica poleg lekarn, vendar v drugem kraju).
- 27 občin nima lekarniške enote, ima pa dogovor s sosednjo občino, da se njihovi prebivalci tam oskrbujejo z zdravili in storitvami.
- 12 občin ima možnost odprtja še ene lekarne, vendar je praksa pokazala, da za odprtje dodatne lekarne ni smiselne lokacije (primer je Kamnik).
- Šest občin nima lekarne, niti nima dogovora s sosednjo občino. Od teh imata le dve organizirano zdravstveno dejavnost na primarni ravni v sami občini (Sveta Trojica in Ribnica na Pohorju).
- 17 podružnic oskrbuje manj kot 2500 prebivalcev.
- Vsaka bolnišnica ima tudi svojo lekarno, tako imamo v Sloveniji 26 bolnišničnih lekarn s 27 enotami.
Potočnik Benčičeva pojasnjuje, da je po raziskavi iz leta 2003 imelo kar 85 odstotkov prebivalcev do najbližje lekarne manj kot 5 kilometrov. Od takrat se je število lekarn še močno povečalo, in sicer za 94 novih.
»Zdi se mi pomembno, da izpostavimo, da je sedaj veljavni zakon usmerjen v skrb za paciente in da zagotavlja strokovno neodvisnost farmacevtskih strokovnih delavcev,« še pravi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Vseh storitev, ki jih zakon predvideva, še niti nismo udejanjili v praksi, saj se za njihovo financiranje še vedno pogajamo, ali pa še nismo dokončno postavili strokovnih temeljev.
Potočnik Benčičeva dodaja, da je pri sedanji lekarniški mreži najpomembneje, da zagotavlja ob obstoječem financiranju finančno vzdržnost. To je pomembno, saj tako lekarne zagotavljajo ustrezen kader in primerne zaloge zdravil.
