Naša prihodnost je odvisna od stanja planeta: Morali bomo biti zmerni in racionalni pri rabi energije

Kaj storiti, da bomo do leta 2050 dosegli zapisane cilje zelenega dogovora, so razpravljali tudi na današnjem 25. strokovno okoljskem posvetu v Moravskih Toplicah, ki se je nanašal na sonaravne rešitve za zeleni prehod Slovenije.

»Če ne bo zelenega planeta, ne bo niti nas«

»Prihodnost Evrope je odvisna od zdravja planeta, če ne bo zelenega planeta, ne bo niti nas,« so jasno začeli tokratni okoljski posvet.

Na sodobne izzive, povezane s podnebjem, odpadki in okoljem, se zato moramo, kot pravijo okoljevarstveniki, odzivati hitro in ambiciozno.

»V Sloveniji moramo končno najti rešitev, kam z odpadki. Odpadki se kopičijo, in to ne samo v Ljubljani, kjer se je odpadke vozilo v termični sežig, ampak cela Slovenija je dejansko z odpadki,« zaskrbljeno pojasni Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije. 

Evropski zeleni dogovor bo preoblikoval Evropsko unijo in uvedel spremembe na petih področjih

Ključne rešitve in pristope na tem področju vsebuje Evropski zeleni dogovor, ki določa pot, s katero bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. 

Podnebne spremembe in degradacija okolja življenjsko ogrožajo Evropo in svet. Da bi Evropa lahko premagala te izzive, bo Evropski zeleni dogovor preoblikoval Evropsko unijo v sodobno, z viri samooskrbno in konkurenčno gospodarstvo.

»V sklopu zelenega dogovora se nanašamo na spodbude, ki bi uvedle spremembe na petih področjih in sicer na trajnostni prenovi stavb, čistemu in varnemu okolju, trajnostni mobilnosti, krožnemu gospodarstvu in učinkoviti rabi virov,« razloži Rudi Vončina iz Elektro Inštituta Milan Vidmar. 

»Morali bi povečati vetrno in sončno energijo ter gradnjo hidroelektrarn«

Med drugim se dogovor nanaša tudi na obnovljive vire energije, katere bi pretvorili v električno energijo in s tem poskrbeli za čim bolj nizko ogljično družbo.

»Čim prej bi morali tudi povečati vetrno energijo, sončno energijo in pa seveda tudi gradnjo hidroelektrarn. Vendar ti posegi morajo biti načrtni in okolju prijazni,« je jasen Lipič. 

Energetsko učinkovite odpadke moramo uporabiti v našem prostoru, za naše ljudi

Slovenija je sicer spomladi že sprejela dva ključna projekta, ki dajeta pomembno osnovo za energijsko izrabo odpadkov. Ob novem programu ravnanja z odpadki tudi uredbo o sežiganju komunalnih odpadkov.

»Odpadke, ki so energetsko učinkoviti in lahko dajo od sebe energijo, jih sedaj izvažamo v tujino in zato tudi plačujemo.

Zavedati se moramo, da jih lahko uporabimo v našem prostoru, za naše ljudi, za našo porabo in si seveda tudi znižamo stroške,« razloži Tanja Bolte iz ministrstva za okolje in prostor.

»Morali bomo biti zmerni in racionalni pri rabi energije«

Kako pa bi lahko vsi skupaj prispevali k bolj zeleni družbi?

»Poskrbeti moramo za to, da bomo zagotovili čim več obnovljivih virov, da bomo to, kar je na fosilnih gorivih uporabljali kot skrajno rezervo, ki nam je na voljo. In v naslednjih fazah tudi biti zmeren in racionalen pri rabi energije,« še doda Vončina. 

Vse bolj pomembna pa je tudi okoljska ozaveščenost prebivalcev, med katerimi so predvsem mladi tisti, ki bodo morali uvajati spremembe tudi za bodoče generacije.

»Mogli bomo pa še več narediti na področju okoljskega ozaveščanja odraslih, tu smo komaj nekje na sredini v Evropi. Pri ozaveščanju mladih smo skorajda na vrhu, pri odraslih pa na tem področju še malo šepamo,« meni Lipič. 

Vsi skupaj smo odgovorni za čim bolj zeleno in nizkoogljično družbo

Kljub temu da gre za evropski dogovor, pa se bo morala Slovenija predvsem sama potruditi za to, da bo prispevala k boljšemu okolju, med temi cilji je tudi, da bo čim bolj samooskrbna. 

»Da smo čim več samooskrbni, tako na področju hrane kot na področju vseh virov ter da smo čim manj uvozno odvisni od drugih držav članic, kajti vsak se bo boril zase. Tako da moramo na tem nivoju še kar nekaj narediti,« pojasni Bolte.

V prihodnosti nas torej čakajo še številni okoljski izzivi, ki bodo sčasoma privedli do bolj zelene in nizko ogljične družbe.