V večini pravoslavnih cerkva danes praznujejo božič zaradi uporabe julijanskega koledarja. Na božič se pravoslavni verniki pripravljajo šest tednov, v tem času pa zanje velja post.
Eden izmed najpomembnejših običajev za pravoslavni božič je polaganje badnjaka, hrastove veje, ki jo verniki na predvečer božiča posvetijo in zažgejo. Med drugim posipajo tla s slamo, nekateri posipajo slamo pod mizo, kjer imajo nato večerjo.
Na dan božiča se pravoslavni verniki, namesto z običajnim pozdravom, pozdravijo z »Hristos se rodi« in »Vaistinu se rodi«.
Namesto božičnega drevesa s suhim sadjem in bonboni tradicionalno krasijo badnjak, hrastovo vejo. Veliko starejših običajev pa se je že prilagodilo današnjemu načinu življenja.
Božič pričakali s prazničnimi mašami
Vernike srbske pravoslavne cerkve je ob božiču s pismom nagovoril patriarh Irinej, ki je opozoril, da urejena mesta in vasi, ekonomski napredek in vse druge dobrine sveta ne bodo vredne nič, »če bo več smrti kot rojstev«. Dejal je, da so bili predniki uspešni le, ko je bil njihov dom izpolnjen z vero, vrlinami in močjo, in ko so se jim obilno rojevali otroci, poroča STA.
Ruski patriarh Kiril, ki je ponoči vodil polnočnico v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika, danes pa bo njegov dan predvsem humanitarno obarvan, je medtem vernike pozval, naj čudež božiča obeležijo z dobrimi deli in vero.
Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Verniki omenjenih cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
