Mladi vedno znova ujeti v začaran krog stanovanjske problematike

»Za utesnjene, mrzle in nepraktične sobe plačujemo celo bogastvo,« je samo eden od komentarjev, ki spominja na stanovanjsko krizo iskanja cenovno dostopnega in primernega bivališča za mlade v Sloveniji.

Gre za problem, ki se ne manjša, temveč z leti postaja vse bolj očiten. Ker se stanovanjski trg v državi nenehno razvija, se mladi odrasli spopadajo s številnimi ovirami, ko poskušajo najti zanje ustrezno stanovanje ali najemno nepremičnino.

V tem članku bomo osvetlili težave, s katerimi se mladi srečujejo pri iskanju stanovanj v Sloveniji, ter skušali najti vzroke in možne rešitve tega začaranega kroga bivanjske problematike.

Možnih poti za dostopanje do stanovanj je sicer več 

Najbolj očitna možnost za pridobitev stanovanja je zagotovo odobritev kredita, pri katerem sta osnovna pogoja redna zaposlitev oziroma finančni priliv ter dokazilo o zadnjih treh plačah tistega, ki za kredit zaproša. Dobra novica je tudi ta, da lahko za kredit zaprosijo mladi z zaposlitvijo za določen čas.

Mnoge banke v ta najem omogočajo cenejše stanovanjske kredite, a problem še vedno ostaja, saj si številni teh s prenizko plačo še vedno ne morejo privoščiti. 

Na to opozarja tudi Mojca Lukan, mlada raziskovalka Filozofske fakultete v Ljubljani, ki pravi: 

»Moja plača je nadpovprečno visoka, pa si stanovanja še vedno ne morem privoščiti.« 

Ena od možnosti so tudi neprofitna stanovanja, neprofitne najemnine ter subvencije za neprofitne najemnine. S temi država nudi oporo socialno ogroženim državljanom.

Kljub temu pa so neprofitna najemniška stanovanja namenjena tudi mladim družinam, staršem z vsaj enim otrokom do 35. leta starosti ter mladim samskim osebam in parom do 30. leta.

Problem pri tem ostaja, da mladi nanje pogosto gledajo slabšalno, češ da so to »nastanitve za reveže«. Takšno razmišljanje pa zagotovo otežuje iskanje rešitve. 

Kdaj se najemnina splača bolj kot kredit?

Zanimivo lahko za kredit zaprosijo tudi študentje. Sicer ne gre za običajen stanovanjski kredit, a ta vseeno omogoča pot do želene nepremičnine. Stroški za tovrsten kredit so v primerjavi s stanovanjskih namreč nižji, njegova višina pa je odvisna od vsake banke posebej. 

Potem pa so tu še najemniška stanovanja, ki zaradi visokih najemnin in raznih drugih pogojev, postajajo vse večja težava in tako pogosto prispevajo k odločitvi, da mladi namesto plačevanja astronomih najemniških zneskov raje sklepajo stanovanjske kredite. 

»Najemnina se bolj kot stanovanjski kredit splača le, če je v primerjavi s kreditom izjemno nizka in v če v stanovanju oziroma mestu nimate namena ostati več kot nekaj let,« navajajo v MojMojster Magazin – Trendi.  

A težav pri iskanju ni malo 

Ena glavnih težav, s katero se soočajo mladi v Sloveniji, so naraščajoči stroški najemnin, ki ostajajo nestabilni že kar nekaj let. Ker povpraševanje po stanovanjih v urbanih območjih nenehno narašča, najemodajalci pogosto izkoriščajo razmere in zaračunavajo pretirane najemnine.

Zaradi tega si mladi odrasli težko privoščijo dostojno stanovanje, zlasti če njihovi dohodki niso sorazmerni z višino najemnine.

Pomanjkanje stanovanj

Druga velika težava je omejena razpoložljivost cenovno dostopnih najemnih stanovanj. Slovenski stanovanjski trg ne sledi naraščajočemu številu mladih, ki iščejo stanovanje, kar povzroča pomanjkanje stanovanj.

To pomanjkanje še povečuje konkurenco za razpoložljive enote, zaradi česar si mladi odrasli še težje zagotovijo stanovanja. 

Blaž Gerenčer, direktor nepremičninske agencije Aspi, opozarja na nujne spremembe tudi v pomurskem koncu: 

»Pomurski trg nujno potrebuje nova stanovanja po cenah, ki so prebivalcem Pomurja primerne in še tržno vzdržne za investitorja in kupca. Prav tako nimamo dovolj najemniških stanovanj. Za ta stanovanja se že več let povečuje povpraševanje, predvsem v Murski Soboti.«

Številni mladi se soočajo z nestabilno zaposlitvijo, saj so pogodbe za določen ali krajši delovni čas nekaj popolnoma običajnega.

Zaradi takšnega položaja slednji težko izpolnjujejo zahteve glede najema, kot je predložitev referenc o stabilnem dohodku. Posledično jih najemodajalci pogosto obravnavajo kot tvegane najemnike, kar še dodatno zmanjša njihove možnosti za zagotovitev ustreznega bivališča. 

Diskriminirani do mladih najemnikov

Prav tako ni redka težava diskriminiranost mladih najemnikov. Nekateri najemodajalci imajo raje starejše najemnike z domnevno stabilnim položajem, zaradi česar so pristranski do mlajših oseb.

Posledica tega je lahko zavrnitev ali neugodni pogoji za mlade iskalce. 

»Najemnine so predrage. Na najemniškem trgu ni nobene varnosti. Ta trenutek na najem ne moremo gledati kot na trajno rešitev stanovanjskega vprašanja, ker so pogodbe kratkoročne, če jo sploh imaš.

Poleg tega si izmišljujejo, kakšni naj bodo najemniki. Ali imajo otroke, ali ne, ali lahko v stanovanju kuhaš azijsko hrano, recimo,« dodaja Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora. 

Pomanjkanje tudi stanovanj za študente

Eno od težav predstavlja tudi pomanjkanje ustreznih bivališč za študente, saj populacija tujih in domačih študentov nenehno narašča.

Številni študentje težko najdejo cenovno dostopne študentske domove ali stanovanja v bližini svojih univerz, zato se pogosto zatekajo k prenatrpanim skupnim nastanitvam, ki ne ponujajo najbolj optimalnih pogojev za bivanje. 

Čeprav je vlada uvedla različne ukrepe za reševanje stanovanjske krize, ti še niso bistveno olajšali perečih razmer. Mladi namreč pogosto težko dostopajo do subvencij ali nizkoobrestnih posojil za stanovanja, zato so odvisni od nestanovitnega zasebnega najemnega trga, ali pa še bolj pogosto, in ne po lastni volji, od pomoči domačih. 

Slovenija je v Evropski uniji med državami, v katerih mladi najdlje ostajajo živeči pri starših. 

Rešitve so, a jih je treba udejanjiti 

»Država že desetletja deluje brez prave stanovanjske politike. Slednja potrebuje dolgoročno vizijo,« opozarja Delova novinarka Polona Malovrh. 

Ena od ključnih rešitev torej je v delovanju vlade, ki bi morala stremeti k prednostni gradnji cenovno dostopnih stanovanj, namenjenih zlasti mladim odraslim ter študentom.

Raziskati bi bilo treba tudi javno-zasebna partnerstva, da bi povečali razpoložljivost cenovno dostopnih najemnih enot. Smiselno bi bilo uvesti nadzor nad najemninami oziroma obdavčiti »naložbene« premičnine. Izvajanje ukrepov za nadzor najemnin bi lahko pomagalo stabilizirati cene teh in zaščititi mlade najemnike pred prevelikimi podražitvami.

Prav tako bi bilo treba spodbuditi podjetja, da mladim zagotovijo stabilne zaposlitvene možnosti, s čimer bi se zmanjšala nestanovitnost njihovih prihodkov in izboljšala sposobnost zagotavljanja stanovanj.

V skladu z diskriminacijo pa okrepiti pravno zaščito na podlagi starosti ali zaposlitvenega statusa in tako vsem zagotoviti enak dostop do stanovanj.

Torej? 

Stanovanjski boji, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji, so simptom naraščajoče krize, ki zahteva nujno pozornost.

Ob naraščajočih cenah najemnin, omejeni razpoložljivosti in nestabilnosti zaposlovanja morata vlada in družba kot celota sprejeti usklajene ukrepe za zmanjšanje bremen, ki jih imajo mladi odrasli pri iskanju dostopnih in primernih bivališč. 

Z izvajanjem ciljno usmerjenih politik in vlaganjem v pobude za cenovno dostopna stanovanja lahko Slovenija utrjuje pot v svetlejšo prihodnost.