Foto: Jana Bohar
V uredništvu Sobotainfo smo gostili gluho modro herojko Jeleno, ki podira Woltov rekord.

V uredništvu Sobotainfo smo včeraj gostili Jeleno Bolšedonovo, gluho modro herojko, ki te dni podira rekord.

Jelena je rojena v Estoniji, v Slovenijo pa jo je prinesel gledališki festival za gluhe Slavia, saj se je skupaj z ekipo gluhih igralcev iz Estonije udeležila tega festivala.

Jelena je bila takrat igralka v tej ekipi, njen sedanji partner pa fotograf na festivalu. Tako sta se spoznala, zaljubila in leto po tem se je preselila v Slovenijo.

Rada ima morje in vodo, v Sloveniji se je zaljubila v hribe

Čeprav ji na začetku ni bilo lahko, se v Sloveniji počuti dobro:

»Estonija leži ob Baltskem morju in morje oziroma vodo imam zelo rada. Tega v Sloveniji ni tako blizu. Je pa v Sloveniji res veliko čudovitih gora in hribov, ki jih v Estoniji ni.

Sčasoma sem se zaljubila v hribe in večkrat osvojim kak vrh.«

Skupaj z Jeleno je v uredništvo Sobotainfo obiskala tudi njena sodelavka Daša Kamnar, ki je dodala, da je Jelena že dvakrat osvojila Triglav.

Obvlada tako slovenski jezikovni jezik kot tudi pisno slovenščino

Jelena se je morala ob prihodu v Slovenijo naučiti tako slovenskega jezikovnega jezika kot pisne slovenščine.

Znakovnega jezika se je hitro naučila: »Vsaka država ima svoj znakovni jezik, tako da estonski ni enak slovenskemu. No, znakovnega jezika sem se kar hitro naučila, ker se družim z gluhimi v Sloveniji.« 

Da se je naučila pisno slovenščino, pa je potrebovala dlje časa, saj - kot je pojasnila - je za tujce dvojina zelo težka

Invalidnost, ki se na zunaj ne vidi

Jelena je gluha že od rojstva in ni ji bilo vedno lahko. Gluhota je nevidna invalidnost, pravi. Ko pa oseba stopi v stik z njo, pa se pojavi težava v komunikaciji.

»Ljudje so različni. Veliko jih je, ki ne razumejo, kaj to pomeni, ki se umaknejo, si ne vzamejo časa, da bi razložili počasi in razločno.«

Že celo življenje sama išče informacije, razlaga ljudem, kaj to pomeni, kako naj komunicirajo z njo, ampak ji to vzame veliko časa. 

Tudi pri iskanju službe ji je bilo težko, saj je bila komunikacija vedno težava. Gluhi običajno iščejo takšne službe, kjer komunikacija ni potrebna, velikokrat pa je težava tudi v delodajalcu, ki že na razgovoru zavrne gluho osebo.

»Težko sploh dobimo priložnost, da se dokažemo, da dokažemo, da smo sposobni in pridni delavci,« dodaja.

Uživa v delu dostavljavke, rada opazuje mesto in ljudi

Jelena je Woltova dostavljavka postala oktobra 2020, danes pa je pomočnica v pisarni pri Woltu, kjer skrbi za dobro počutje celotne ekipe in za to, da delo poteka nemoteno.

Delo dostavljavke ji je zelo všeč, predvsem zato, ker je fleksibilno, rada opazuje mesto in ljudi. 

Najtežje ji je, ko dostavlja v blok ali stolpnico in ne ve, v katero nadstropje mora dostaviti, pri vhodu pa je samo domofon, preko katerega ne more komunicirati. Ima pa Wolt podporo, tako da če karkoli rabi, se lahko obrne na njih.

Še posebej težko ji je bilo med pandemijo, saj so takrat vsi nosili maske in ljudi ni videla v usta, ni jim mogla prebrati z ustnic, kaj so vprašali. Takrat se je bolj posluževala pisanja.

Rada ima zimo in pomlad, poleti pa si rada vzame čas zase

Rada ima vse letne čase, tudi zimo. Čeprav je pozimi hladno, ji je to nekako domače: »V Estoniji smo imeli vedno mrzle zime, takrat se je treba pač bolj obleči in gre.«

Rada ima tudi pomlad, ko vse cveti, poleti pa si rada vzame več časa zase, za dopust, potep in izlete.

V prostem času se s partnerjem in dvema kužkoma najraje odpravi na kak izlet po Sloveniji, včasih tudi kam čez mejo. Zelo rada pa ima tudi šport, še posebej jadranje, tako da če ima le čas, ga posveti temu.

Tri do štiri mesta na teden, skupno 22 za rekord

Svoje popotovanje z naslovom Wolt povsod (#woltpovsod) je začela konec meseca septembra, skupno pa bo dostavo opravljala v vseh 22 mestih po Sloveniji, ki so del mreže Wolt.

Na teden poskušajo opraviti tri do štiri mesta na teden, doslej so jih obiskali že 14. Danes bodo obiskali Maribor, ostane pa še sedem mest.

Kako je zrasla ideja o rekordu?

Vsak petek se dobijo na sestankih, kjer se pogovarjajo o prometu in širjenju v nova mesta in tako se je Jeleni pojavila ideja, da bi sama obiskala ta mesta in za spremembo tam opravila dostavljalni dan.

»Kljub temu, da je Slovenija majhna, je veliko mest in toliko različnih pokrajin. Kamor koli pridemo je čisto drugače in tudi dostava po mestu je čisto drugačna. Ulice in razporedi kolesarkih linij so čist drugačne,« dodaja Daša Kamnar

Kako se odzovejo stranke, ko izvedo, da je gluha?

Pri dostavi ljudje običajno niti ne opazijo, da je gluha, pravi. Nekateri pa poskušajo vzpostaviti komunikacijo z njo in takrat se jim opraviči in pove, da je gluha.

Odzivi so različni: »Odzivi pa so potem zelo različni – nekateri se mi nazaj nasmehnejo in se potrudijo, da jim lahko berem iz ustnic in takrat ni problema.

Nekateri otrpnejo, ker so tako šokirani, nekateri začnejo kričati, ampak to je zelo neprijetno in prav nič ne koristi, ker jih še vedno ne slišim, nekateri pa začnejo z mano komunicirati v angleščini, kar je zelo zanimivo, ampak prav tako nepotrebno.«

Starejše novice