Kupujete drva? Bodite previdni, saj nekaterim paletam v trgovini manjka več kot 20 odstotkov drv

Že lani so pri ZPS ugotovili, da številni ponudniki prodajajo drva kot suha, čeprav so vsebovala preveč vlage in zato niso bila primerna za takojšnjo uporabo.

Letos so kakovost tega energenta, ki ga v slovenskih gospodinjstvih še vedno zelo pogosto uporabljajo, preverili na testu. Tokrat s presežno vsebnostjo vlage ni bilo težav, izkazalo pa se je, da je lahko na paleti precej manj drv, kot je navedeno, na nekaterih polenih je bila opazna tudi plesen, navajajo pri ZPS.

"Čemu pripisati slabo napolnjenost palete – zgolj površnemu zlaganju ali težnji ponudnika za dobičkom? Ne prvi ne drugi razlog ne upravičujeta tega, da potrošnik dobi manj, kot je naročil in plačal," menijo na ZPS.

Odkrili plesen, ki je lahko problematična za zdravje

Drva na testu težav z vsebnostjo vode tokrat niso imela in prav vsi vzorci so se uvrstili v kakovostni razred A1.

"Smo pa na več polenih opazili površinsko plesen, čeprav je bila vsebnost vode ustrezna. Sklepamo, da se je njihova površina navlažila med neustreznim skladiščenjem, vlažna površina pa je idealno gojišče za nastanek plesni in gliv," je izpostavila Barbara Primc z Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: "Plesen je sicer površinski pojav, ki ne vpliva na kalorično oziroma kurilno vrednost. Ravno nasprotno je v primeru trohnobe, kjer glive razkrajajo lesno substanco. Pri nobenem vzorcu sicer nismo odkrili več kot pet odstotkov polen z vidno trohnobo, kar je meja za kakovostni razred A2. Z vidika vpliva na zdravje pa je vnašanje plesnivih polen v kurilnico ali celo v bivalne prostore, če jih kurimo v kaminu, lahko problematično."

Palete napolnjene manj kot 80-odstotno

Drva so na voljo na paletah različnih dimenzij, največkrat 1,7 ali 1,8 prostorninskega metra (prm), najmanjša je 1 prm. Koliko drv je v resnici na paleti, je odvisno od načina zlaganja in izkazalo se je, da ponudniki precej slabo zapolnijo prostor, ki ga omogoča paleta. V laboratoriju so vsa drva s palete preložili na posebno stavo poznanih dimenzij in tako dobili podatek o dejanski količini prostorninskih metrov drv. Izmerjeno količino so nato primerjali z efektivno prostornino (notranje dimenzije) palete, piše na ZPS.

Kot so ugotovili na testu, so bila odstopanja precejšnja, v enem primeru je 'manjkalo' kar 22 odstotkov drv. 

Rezultate testov si lahko pogledate na tej povezavi.