V zimskih dneh, ko se temperature spustijo nekoliko nižje, se radi prepustimo zavetju toplega doma. Posledično je pred nami kurilna sezona, ki prinaša določena tveganja in že ob najmanjši neprevidnosti lahko hitro pride do katastrofe. V zimskem času se seveda tudi povečuje število dimniških požarov in v kolikor se požar razširi na stavbo, so posledice lahko zeplo hude.
Kakšni so prvi znaki?
Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika.
Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo "bobnenje".
Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim, pojasnjuje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Težava so saje in smolnate obloge
Pri kurjenju s trdimi gorivi v nepravilnih izvedbah kurilnih naprav, njihovi neprimerni uporabi, torej preveliki ali premajhni moči, neustreznem dodajanju goriva v kurišče, neustreznem dovodu zraka, ali neprimerno pripravljenih drv – niso zadosti suha, prihaja do nepopolnega izgorevanja, s tem pa tudi do saj in smole, ki se v dimniku ali na stenah kurilne naprave nabirajo kot smolnate obloge. Le nekaj milimetrov sajnih oblog v dimniku lahko povzroči dimniški požar.
Vlažnost drv le do dvajset odstotkov, drva se sušijo tudi tri leta
Saje in smola v dimniku so posledica slabše kakovosti kurlne naprave, prav tako pa nepravilnega kurjenja in neutrezne rabe drv. Slednja morajo biti pripravljena, saj so pogoj za nizke emisije in visok izkoristek. Priporočljivo je uporabljati le drva z vlažnostjo do dvajset odstotkov, zato jih je potrebno sušiti.
Drva iz mehkega lesa se lahko posušijo v roku enega leta, vendar se priporoča vsaj sušenje do 1,5 leta. Bukova drva naj bi se sušile približno dve leti, hrastova pa tri.
Kako preprečiti dimniški požar?
- Kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi.
- Preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj to dela opravi dimnikar).
- Zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom.
- Kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati.
- V kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov.
- Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča.
Komentarji (9)
Če ti dimnikar saki mesec še dodatnih 20€ za čiščenje odnese, te si lejko peč na plin omisliš, pa te na konci menje pride, glede na to ka kurilna sezona traja od polovice oktobra do aprila (120€ samo za čiščenje)
Ker oni bi itak pucali pred kurilno sezono, vsaki mesec med kurilno sezono, pa še po konci kurilne sezone. Zaj pa še vprašanje:
Če man peč, pa ne pucan dimnik pa zagori, krijen stroške sam (če neman zavarovano). Če pa mi dimnikar vsaki mesec spuca, pa mi dimnik vseeno zagori, de kril stroške dimnikar? Ne, seveda ne.
Kurjenje na drva je eno veliko sranje, ki bi ga bilo potrebno prepovedati, ker večina sploh ne zna kurit in imajo neustrezne kurilne naprave. Kot je v članku navedeno bi se drva obvezno morala sušiti. Danes pa jih zelo veliko kuri mokra drva. Nekoč so les podirali pozimi za naslednjo zimo ali še dlje. Sedaj se na veliko seka poleti, ko najbolj bujno raste in ljudje kupujejo na jesen tisto, ki je bilo pred kratkim poleti podrto. In sedaj že s temi drvami kurijo.
Tako tudi zelo obremenjujejo ozračje s prašnimi delci, ki so zelo nevarni za zdravje in so krivci za večino bolezni dihal. Potem je še en problem, ko nekateri vse smeti pokurijo in zvečer smrdi na vse pretege in se iz dimnikov vije vse mogoče in nemogoče temnih oblakov. Kje so kakšne inšpekcije, ki bi nadzirale kurjenje na drva.
si pa en veliki norec
rouraš ima da spuca raufank
in samo če rouraš slabo spuca raufank
se saje zapaljot
Bedaki, ki ljudem uničujejo zdravje so mi dali minuse !!!!!!
Še en bumbar, ki kuri mokra drva se je našel.
bumbar ti je mama
mar ne veš, da voda v drvih izpari
in iz dimnika se vije lep beli dim
to je vodna para in ne dim
bumbar butasti
Če so drva mokra, gorijo počasneje
in st em porabiš manj goriva
to si pa dobro napisal
Starejše novice
Izredno pozitivna novica in jo v celoti pozdravljam. Saj je res, da na kurjenje gledamo le skozi prizmo denarja (pri nekaterih primerih žal ne gre drugače). Vendar ne pozabimo tudi varnost. To nam lahko zagotavljajo le dimnikarji pri mesečnih čiščenjih in vesel sem za uslužbence Dimnikarstva M.Sobota. To je moje mnenje.