Pogovor z Magnificom ob bližajočem koncertu v Murski Soboti
V svojih tekstih ste vedno zelo duhoviti. Je duhovitost po vašem mnenju nekaj, s čimer se človek rodi, ali se je da naučiti, pridobiti z leti?
Pravzaprav imam svojevrsten problem. Ljudem se velikokrat zdim smešen in zabaven, tudi ko sem smrtno resen, ko me je česa strah, ali pa me napada tesnoba. V resnici je moje duhovičenje bolj bežanje iz realnega ali pa posledica kakšnih nevroz.
Vsak vaš album je popoln unikat. Ko ustvarjate, razmišljate kdaj o svetovnih glasbenih trendih in se jim skušate prilagoditi, ali se popolnoma prepustite intuiciji in lastni inspiraciji?
Sem labilnega karakterja in hitro padam pod raznorazne vplive, še posebej, če so mi všeč. Tako da to, kar slišite pri meni kot unikat, je v resnici godlja raznoraznih žanrov, ki jih kot površen poslušalec slišim na radiu in televiziji. Vse to se nekako filtrira v moji glavi, se zlije v glasbo in rezultat je unikaten Magnifico.
Dolgoletna sijoča kariera, vedno razprodani koncerti in horde oboževalcev. Kakšen je občutek tik preden stopite na oder, kjer vsa že čaka vzklikajoča množica?
Mislim, da se podobno počutijo župniki, preden ob nedeljah nastopijo na jutranjih mašah.
Ste izjema, ki potrjuje pravilo – slovenski glasbenik, ki mu je uspelo v tujini. Kakšni so plani za naprej?
Mogoče bi bilo bolje namesto slovenski glasbenik reči glasbenik iz Slovenije. Tujine ne dojemam tako, kot jo nekateri pri nas, tako da se lahko včasih tudi tukaj počutim kot v tujini. Ali pa se v tujini počutim popolnoma domače.
V svojih pesmih prepevate v različnih jezikih: slovenskem, angleškem, vse-jugoslovanskem, celo v francoščini in italijanščini. Se vam zdi pomembno v katerem jeziku pojete in kakšna je razlika v izrazu?
Je pomembno, ker jezik slišim kot instrument, pri katerem ima vsak svojo toplino, ostrino in harmonijo. O francoščini nimam blage veze, pa jo vseeno kdaj uporabljam, saj s svojo melodiko definira pesem.
Menda ste pred turnejo po Italiji redno obiskovali fitness. Se vas je ta navada prijela?
Edina navada, ki se me je prijela, so cigarete. Vse ostalo počnem zelo kampanjsko.
24 milla bacci. 24 milla žensk?
Najverjetneje mislite, kolikor poljubov, toliko žensk? Še vedno se držim načela: ”Imaš eno, imel si vse. Imel si vse, nisi imel niti ene.”
Sex, drugs & rock’n’roll! Koliko česa je na vaših koncertih? V zakulisju seveda.
Rekel bi, da je pri meni droge in seksa dosti manj kot na povprečni slovenski sindikalni zabavi, rock‘n’rolla pa seveda toliko več.
Igrali ste celo v Porno filmu, slovenskem igranem filmu. Ste kdaj razmišljali v najbolj divji domišljiji, da bi nastopili tudi v pravem porno filmu?
Razmišljal sem, ampak je ostalo samo pri tem, saj nisem niti dovolj nadarjen, niti dovolj obdarjen.
Ste politično angažiran umetnik. Vas mika politična kariera?
Bolj kot politika me zanimajo emocije, tako da sem moralno in emocialno angažiran umetnik. Se pa politika vtika v vsa področja življenja.
V Prekmurju vas ni bilo precej dolgo. Vas bo prekmurska ravnica inspirirala s kakšnim posebnim navdihom?
Moj oče je doma iz Vojvodine in velik del svojega otroštva sem preživel na ravnici, tako da mi je dobro znana in zelo blizu. Samo malce severneje bom.
Intervju, ki bo dostopen tudi v novi izdaji Performer magazaina, pripravil : črt Cifer
Foto: Saša Hes
