Nov album Steklih psov 26. januarja

"… ravno tisti "offtime", ko nimaš kitare okoli vratu, mikrofona ali palic v roki, ampak namesto tega špricer in kranjsko klobaso, daje sproščen občutek plati in komadom na njej," o nastajanju novega albuma pravijo Stekli psi. Ta bo izšel pri založbi God bless this mess records 26. januarja. Takrat bo v Ljubljani na sporedu GBTM festival, dan kasneje pa še v Murski Soboti.

Pogovarjali smo se z Ivorjem Knafljem, bobnarjem Steklih psov. O tekstih na novem albumu sta misli strnila Goran Radulovič in Aleš Kovač. Bend sestavljata še kitarist Andrej Ajdnik in basist Manuel Kuran.

Kdaj se je začela zgodba s snemanjem albuma in kdaj načrtujete njegovo izdajo?

Ivor: Demo posnetke oziroma "predprodukcijo" smo začeli snemati kakšen mesec dni nazaj, da stvari pred studijem dobijo neko konkretnejšo, otipljivejšo obliko. Samo snemanje se je začelo prejšnji konec tedna. Uraden datum izida je 26. januarja v Ljubljani in 27. januarja v Murski Soboti na God bless this mess festivalih. V tem času mogoče še izdamo kakšen single oziroma videospot. A se s promocijo zaenkrat še ne ukvarjamo, bolj smo zatopljeni v kreativnost.

"Če bi ponovno snemali, bi edino stvar spremenili to, da bi posneli v desetih dneh…" ste povedali v zadnjem intervjuju za Sobotainfo. Ampak verjetno ne bo šlo, a ne?

Ivor: Hja, malo so se nam te napovedi oziroma želje razbile. Ne bo šlo ravno v desetih dneh. Je pa res, da se imamo na snemanju zelo dobro in je skoraj boljše, da snemamo v tem vzdušju čim dlje, ker ravno tisti "offtime", ko nimaš kitare okoli vratu, mikrofona ali palic v roki, ampak namesto tega špricer in kranjsko klobaso, daje sproščen občutek plati in komadom na njej. Dejstvo, da odhaja Dula v Ameriko malo pritiska, ampak zaenkrat je vse okej.

Kako je potekalo usklajevanje za nov album znotraj benda pri toliko osebnostno in karakterno različnih glasbenikih?

Ivor: Ta ekipa je skupaj od zadnje plošče in smo se že naučili živeti z vsemi tripi, katere pač vsak posameznik ima. V prvi vrsti sta nam pomembna druženje in medsebojni odnosi. Ti so bili v tem letu res nekajkrat na preizkušnji in smo jih skupaj prebrodili, da smo potem lahko končno naredili prvo glasbo za novo plato. Seveda ta ekipa še ni snemala skupaj, smo pa imeli za sabo nezanemarljivo koncertno kilometrino (prek 30 koncertov v 10 mesecih od izida plate Koga briga), kar je zagotovo vplivalo na medsebojno spoznavanje in nastajanje novih stvari. "Workflow" je zagotovo drugačen od zadnje plate, smo pa še vedno Stekli psi in neka organskost. Ja, organskost (smeh).

Snemate tudi v grajski dvorani v Murski Soboti in ne samo v Ambasadi v Beltincih. Bo v tem smislu tudi album kaj bolj "šik"?

Ivor: Ambasada ni imela kurjave in še koncert je bil vmes. Zato nismo mogli tam začeti, ker pa smo bili v časovni stiski in druge rešitve ni bilo, smo šli v grajsko dvorano. Akustika je tam zelo drugačna, pa tudi občutek prostora je drugačen in to se pomoje pozna na posnetkih. Seveda se vse ostale stvari že pridno snemajo v Ambasadi, kjer tudi že deluje centralna kurjava in tisti "oldskul" zvok, katerega premore samo Ambasada. Šik? Upam, da ne.

Ali bo nov album imel kakšno posebno rdečo nit oziroma koncept?

Ivor: Ne snemamo konceptualnega albuma. Snemamo stvari, katere so se iztrgale iz nas, iz okolja in iz odnosov. Mogoče je malo sentimentalnejši od prejšnjega, mogoče bolj osebnoizpovedni, če tako želiš. Težko je zdaj med snemanjem opisati celoto, katera je zaenkrat še precej razdrobljena in dobiva komaj sedaj neko obliko. Ko bodo miksi končani in postavljeni v vrsti red, potem se lahko kaj slišiva. Mogoče bo občutek popolnoma drugačen, kot ga imamo sedaj.

Na novem albumu bodo samo organske stvari, ali tudi kakšen komad s sproducirano podlago?

Ivor: Vsa glasba je v osnovi boben, bas in kitara trio. Na enem komadu je podlaga tudi beat.

Kdo vam že in kdo vam bo še pomagal pri snemanju?

Ivor: Zaenkrat smo še samo mi, bodo pa prisotni določeni inštrumenti, katere mogoče sami ne bomo tako hitro osvojili. Zato bomo mogoče koga prosili, če pihne v kakšen klarinet, saksofon, pozavno, ali pa zaigra kakšno klavirsko pasažo. Pri snemanju nam pomaga God bless this mess ekipa, torej Dominik Fras za fotoaparatom, Kleemar (Matej Končnan op.p.) z USB ključi, Tomica Glavica s špriceri… in ljudje z zelišči, katerih pa nažalost zaradi narave "supporta" ne smem poimensko omeniti. Oni že vedo, kdo so (smeh).

V katero smer greste z glasbo glede na prejšnji album?

Ivor: Jug, jugo-vzhod (smeh). Odvisno od vetra. Za par oktav smo hitrejši oziroma počasnejši. V vsakem trenutku pa preverjamo navigacijo z ekstrovertirano avtorefleksijo "Pogledni se, kakšen san!" Mantra velja.

V katero smer se razvijajo besedila glede na prejšnji album? O čem sta premišljevala takrat in o čem sedaj?

Goran in Aleš: Zagotovo je več "storytellinga", kar je iz mojega vidika gledano boljše, bolj rapersko. Teksti so še vedno realni, prizemljeni, a z malce manj patriotizma. Vendar še vedno opisujemo naše okolje glede na dogodke. Prav tako bo kar nekaj nostalgičnih tem.

V intervjuju, ki smo ga meli na Sobotainfo, ste tudi povedali, da ne boste imeli sindroma drugega albuma. Obljuba še drži?

Ivor: Še bolj kot kadarkoli prej!

Aleš: Mi nimamo nobenih sindromov. Jih pa ima polovica slovenske glasbene scene... fuck off.

Čutite v tem smisle kakšen pritisk, ker je ponavadi drugi album prelomen?

Ivor: Ni čutiti pritiska kar se tiče na primer založbe ali pa javnosti, saj plato v prvi vrsti delamo zase. Nam je lepo, da jo snemamo. Nam je lepo, da jo igramo. In nam je lepo, da dokumentiramo delček našega življenja. Mogoče bo to vse skupaj lepo tudi komu drugemu, ko jo bo poslušal in bo povedal, da mu je to boljši album od prvega, ali pa tudi ne.

V času izdaje albuma bo Murska Sobota tudi uradno že zakorakala v leto, v katerem bo Evropska prestolnica kulture. Sploh čutite kakšen utrip oziroma povezavo med tema dvem dogodkoma?

Ivor: Kot bend o tem ne premišljujemo. Murska Sobota oziroma Prekmurje pa je tako ali tako že dolgo prestolnica kulture, vsaj kar se glasbe tiče. A to pač eni ne vidijo.

Obstaja tudi interes, da bi album izdali še pri kateri izmed večjih založb, ali ostajate zgolj pri matični God bless this mess?

Ivor: Simbioza je v tej konstelaciji popolna. S tem seveda ne zapiramo vrat nikomur, ampak nadaljujemo nekse vrste podporo lokalni sceni, bendom in založbi. Slovenija je majhna, založbe so pa tako ali tako precenjene in "kapitalistične svinje". Glasbena industrija propada zaradi glasbene industrije in težko bi bili del te, če ne bi imeli kontrole nad stvarmi, katere delamo z dušo in srcem. To nam doma v dnevni sobi uspeva, ne vem pa, če nam bi uspevalo v kakšni birokratski pisarni kakšne druge založbe.

Imate kakšno posebno željo v zvezi z novim albumom?

Imamo željo, da bi album dokončali po zastavljenem terminskem planu in da nam ne crkne še drugi Macbook (med snemanjem se je namreč en že pokvaril, op.p.)… in pa seveda mantra "Pogledni se, kakšen san!" 

Preberite še INTERVJU: "Ne bomo imeli sindroma druge plošče"