S spreminjanjem svojih navad in mišljenja, poskušajo spremeniti svet na boljše – v agresivnih tonih s pozitivnim sporočilom se pomurski mladci »Before the Murder« predstavljajo z albumom »Dharma«.
Jutri, na dan upora slovenskega naroda, se bo v Mansardi v Lendavi zgodil koncert mlade pomurske skupine »Before the Murder«, kjer bodo predstavili svež album Dharma, ki prav danes izide pod okriljem avstralske založbe 10th Legion Records.
Začelo se je s širjenjem surovih zvokov breakdowna
Skupino Before the Murder (BTM), v sestavi petih najstnikov, katerih starost se giblje med 18 in 23 let, njihove korenine pa segajo od Lendave, Murske Sobote pa vse do Gornje Radgone, predstavljajo Gregor Vrhunc (vokali), Andreas Adanič (kitara), Sven Martinjak (kitara), Jure Lindič (bas) in Marcel Kukovec (bobni). »Zgodba BTM se je začela že davnega leta 2009, ko smo v skupini še preigravali sami Lendavčani in se je iz Benove kleti po celi Lendavi širil zvok surovih breakdownov. Dela smo se resneje lotili leta 2010, ko smo tudi izdali prvi EP »Ruins« in začeli tudi resneje koncertirati. Leta 2012 se je Beno odločil zapustiti BTM in pustil za sabo veliko luknjo, ki pa jo je zakrpal Marcel, sedanji bobnar. Sledilo je snemanje prvenca in zdaj smo tu, le dan pred izidom albuma«, pripoveduje vokalist skupine Gregor Vrhunc.
Življenjska zgodba brezimenskega protagonista
Album »Dharma« predstavlja življenjsko zgodbo brezimenskega protagonista, ki se že zelo zgodaj odloči zapustiti svojo družino. Na svojih potovanjih se mora soočiti s številnimi, tudi nam poznanimi problemi, kot so jeza, sebičnost, ponos, žalost, hudobija, nevoščljivost, strah in osamljenost. Dharma pomeni naravno vlogo, ki jo človek igra v življenju, je etični zakon ali pravilno dejanje, razloži Gregor. Komad »The Teacher«, ki so ga objavili pred kratkim je četrta pesem na albumu in govori o tem, da se vse konstantno spreminja, da vse teče in da moramo stopit iz kroga trpljenja. »Pomembno je, da se vsak človek sooči s svojim egom in nadomesti te negativne emocije s pozitivnimi. Le ko spremenimo svoje navade in svoje mišljenje, lahko spremenimo svet na boljše,« pove kitarist skupine Andreas Adanič.
Zatočišče pred rutino in izhod iz sistema
Fantje se zavedajo, da glasba ni na prvem mestu, zato se trudijo ostati uspešni dijaki in študentje. Kljub vsemu pa jim glasba pomeni izjemno veliko, saj kot pravijo je zatočišče pred rutino življenja oziroma izhod iz tega sistema v katerega so rojeni - rojstvo, šola, študij, delo, smrt. »Glasba nam predstavlja oddih od vsega tega in nam daje energijo, da smo lahko pozitivni iz dneva v dan. Zelo pomembna je tudi za našo dušo. Z glasbo poskušamo materializirat stanje naše zavesti in naših misli in s tem doseči ljudi in izzivati njihova pogosto slaba prepričanja. Kot je Platon že rekel o pomenu glasbe: Music gives a soul to the universe, wings to the mind, flight to the imagination and life to everything«, pove Andreas.
Močan glas je segel v tretjo vas
Skupina ima za sabo že nekaj koncertov na domačih odrih in pri sosedih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in v Nemčiji. V slabih treh letih so si člani BTM delili oder s skupinami kot so Here Comes the Kraken, Trigger the Bloodshed, War From a Harlots Mounth ,The Language of Thought Hypothesis, Fuck Your Shadow From Behind, All Fallis Down. Številni njihovi komadi so bili predvajani na domačih in tujih radijskih postajah, v Veliki Britaniji, Belgiji, na Danskem , v Nemčiji, Avstriji in na Avstralski radijski postaji, za katero so podali tudi intervju. Fantje so si postavili cilj - zaigrati na večjih in priznanih festivalih v tujini.
Zvrst, ki stežka najde svoj predal
Zvrst, ki jo preigravajo neradi uvrščajo kamorkoli, saj mešajo različne zvoke - inspiracijo črpajo iz različnih zvrsti, grobo bi temu rekli »melodic-hardcore«, pojasni Gregor in doda, da sam navdih za besedila črpa iz raznih knjig, ki so vplivale nanj, veliko pa izhaja tudi iz osebnih izkušenj. Na slovenski glasbeni sceni so njihovo pozornost »zamotile« skupine Silence Before, Hand in Mine in Trash Candy, saj so po njihovem mnenju skupine, ki se res trudijo in prav tako ustvarjajo z ljubeznijo, njihova inspiracija pa so predvsem skupine Parkway Drive, Architects in The Ghost Inside.
Padci nas naredijo močnejše in pametnejše
Na vprašanje, kaj jih žene, da ne obupajo nad ustvarjanjem glasbe ob občasnih padcih odgovorijo: »Če delaš stvar z ljubeznijo, je skoraj nemogoče obupati. Padec je del tega, za nas je šola in nikakor ne nekaj, kar bi nas lahko ustavilo pri nadaljevanju vsega kar počnemo. Tudi kot otroci smo padali, vendar smo se po vsakem padcu nekaj naučili in ko smo se pobrali smo nadaljevali pot močnejši, pametnejši in bolj pazljivi.« Za konec pa vam sporočajo: »Ne verjamite v nič, razen, če se ujema z vašim načinom razmišljanja. Samo tako boste lahko našli sebe in uspeli.«
Za pokušino vam ponujamo pesem The Teacher iz albuma Dharma in Vow Of The Heartless iz leta 2010:
