Obiskali smo My education in kabel 22 v Ambasadi ŠKM Beltinci.
2:10 je ura in začnemo oz. začnem z revizijo dogodka. Kot prvo pomislim, da...
Opisovat glasbo v primerih, ko se da o kakem bendu na netu najti vse od koncertnih posnetkov do izdanih albumov, recenzij tega in onega samo nekaj klikov stran od vrstic, ki jih berete, se zdi skoraj nepotrebno. V varnem zavetju hiše povezane s svetom je doživljanje glasbe tako kot it na morje v hotel ob plaži in biti v bazenu namesto v pravem slanem z oljnimi madeži popacanem oceanu. Kdor si je vzel tolko časa in ob napovedi koncerta sledil podanim linkom in poslušal nekaj njihove glasbe (oz. bo to zdaj počel, da bo vsaj približno vedel, kaj se dogajalo v Ambasadi) je dobil danes/včeraj prav to. Glasba v živo in glasba preko cdja, mp3 je verjetno kot slovensko morje proti bazenu hotela belvedere. Recimo.
Koncert teksaške skupine My aducation je trajal in trajal in skupaj s približno tremi bisi (katere je publika bučno in z gromkim aplauzom zahtevala - in skupina je bila zelo voljna jim ustreč) uro in pol. Polek že standardne velike glasnosti smo bili priča nastopu šestih glasbenikov, na katere je VJ s projektorjem projeciral pisane in deformirane do nerazločnosti - vizualije.
Če postavimo stvari hitro na svoje mesto, bi lahko rekli, da smo bili priča klasičnemu glasnemu post rock koncertu z vsemi zdaj že predvidenimi aranžajskimi zasuki. A ni bilo moteče in ni bilo slišati kake nerodnosti zaradi tega. Kot že prej omenjeno je bend -mogoče celo presenečen nad tako pozitivnim odzivom obiskovalcev- veselo dajal in ljudje so še srečneje jemali in vračali z aplauzom. To je bil lepo sklenjen krog in na tem mestu končamo z opisom paradnega konja včerajšnjega večera.
Pred njimi pa je nastopil v tančico skrivnosti zavit projekt dveh članov Automassage in Neuf meuf (ena kitara in mnogo tipk ) ter dveh tukaj zaenkat manj znanih glasbenikov a na koncu prepoznanih kot udarnih članov skupin Litošt in Ludovig Material. V primeru te skupine pa se o njih ne da najti nič zvočnih posnetkov ali karkoli kar bi vsaj približno pokazalo, kako člani komunicirajo na/pred odrom. V tem primeru, ko je sam nastop enkratna zadeva, pridejo opisi obiskovalcev dogodka še kako prav. Vsaj za prvo silo. Od približno 60 do 70 obiskovalcev, ki si je včeraj privoščilo prisluhnit tej zasedb, bi verjetno marsikdo vedel opisat in predstavit zvok, ki so ga ustvarjali ti štirje muzikantje. Verjetno tudi boljše od mene. Zato bom le skromno pripisal, da so v svojem tričetrurnem nastopu nizali zvočne valove z vzponi in padci intezivnosti. Ambientalno.
Zaradi prisotnosti violine in vztrajnega repetativnega v hribe segajoče igranja kitare sem se po zaključku nastopov spominjal na skupine kot so Godspeed your black emperor, Red sperows, Radio free Isaac (!) in podobnih dolgometražni tekačev glasbenih pokrajin, ki so svoj čas harali po tem planetu kot nekoč dinozavri a se jih danes spominjamo le po kosteh in vzorcih, ki so jih pustili za sabo.
3:10
Peter Šüklar
