Sašo Zver ponovno dokazal, da je eden izmed najboljših
Ko se je koncert bližal koncu, je presenetil in skupaj z njim je na odru zapel šanji Kolbezen (kitarist razpadle skupine Niet). Skupaj sta zapela komad in navdušila z vrhunskim nastopom in izpopolnjenim vokalom. Za naš medij sta podala nekaj kratkih izjav:
Kako se počutite, ko po dolgem času nastopate zopet pred prekmursko publiko?
Sašo Zver: Super. V Murski Soboti nisem nastopal že par let. Bili smo tudi v Angliji skupaj s Kennyjem in se tudi dogovorili za ta koncert. Tudi publika je bila fenomenalna in navdušena.
če bi naredili primerjavo. Kakšno glasbo ste igrali, ko ste bili še mlajši, na primer 18 let? Se je stil glasbe s časom kaj spremenil?
Sedaj igram to, kar sem igral takrat. Stil se ni spremenil in je isti, kot je bil pred desetimi leti. Igram v glavnem iste komade. Glasba se namreč posluša ista, vsaj v teh krajih, kjer igram jaz. Meni je najlepše to, da mladi poslušate to glasbo, ki smo jo poslušali mi pred desetimi leti. Okusi so pa vseeno različni.
Kako pa bi primerjali ljubljansko in prekmursko publiko?
Tu se bolj razživite. Saj se tudi oni razživijo, vedar je tam stvar bolj specifična, saj igram tam drugačne komade. Tu ste slišali tudi par inštrumentalnih komadov. Igram bolj na kakšnih otvoritvah, v restavracijah. Delam sedaj s šanjijem Kolbezelom, ki ste ga danes imeli priložnost videti in slišati. Po vseh teh letih od časa, ko so Nieti razpadli, je on spet začel delati zopet glasbo. Komad, ki ste ga danes slišali, je njegov in zdi se mi super. V glavnem, je malo razlika med tem, kar delam v Murski Soboti in v Ljubljani. Pa vendar domov priti je najtežje, a vendar najlepše.
Kakšna je starostna skupina publike, pred katero največ igrate?
Približno trideset in več, saj igram na takšnih krajih. Po lokalih se večinoma vrti kakšen techno, jaz pa igram bolj po restavracijah in razstavah, tako da so gostje starejši. Vendar pa pridejo tudi mladi.
Kako dolgo se že ukvarjate z glasbo?
šanji Kolbezen: Ojoj. že dolgo. Počasi bo že 35 let.
Kakšno glasbo pa ste poslušali v mladosti?
Pred punkom smo poslušali Rolling Stones, The Beatles. Zdaj se temu reče stari rock. Saj še zdaj to poslušamo. To je nekaj, kar vedno živi. Takrat punka še v bistvu niti ni bilo in je bilo to edino, kar smo poslušali. Niti ni bilo toliko radijskih oddaj in MTV-ja kakor zdaj. Plošče smo nosili iz Trsta, ali pa so nam jih prinesli strici, ko so šli v Anglijo. Bilo je težko.
Kaj vas je navdušilo, da ste postali glasbenik?
Navdušila me je predvsem misel na to, da se nekaj dogaja, da je žur. Na primer potreba po zabavi, druženju. Ko pa je prišel na sceno punk, je bila želja po ustvarjanju glasbe še večja. V glavnem smo se dobro zabavali, mogoče včasih še predobro.
Bi mogoče lahko kakšno skupino, ki jo poslušate sedaj, izpostavili?
Prav eno skupino bi težko izpostavil. Po tolikih letih začneš poslušati vsemogoče. Poslušam na primer še vedno Pearl Jam. Zadnje čase sem na primer poslušal tudi veliko bluesa. Torej ne morem izpostaviti ene skupine.
Vi ste igrali pri Nietih. Se mogoče spomnite, kakšni so bili vaši začetki? Kako ste sploh začeli igrati?
Videvali smo se na istih koncertih, v istih lokalih in tako smo se spoznali. Potem pa smo pač nekako prišli skupaj. Nekaj pa jih je bilo tudi sošolcev. V glavnem smo se torej spoznali preko skupnih poznanstev.
Kakšna pa se vam zdi slovenska glasbena scena zdaj?
Sama scena se mi zdi slaba, saj v glavnem prevladuje komercialna glasba, ki nima ničesar. Nima ne jajc in ne vsebine in ne ničesar. Zdi pa se mi, da se urejajo odnosi, ki so pomembni predvsem za glasbenike. Razčistiti bi se mogle naprimer avtorske pravice, s čimer bi glasbenikom povrnili njihov trud. To je navsezadnje tudi neko intelektualno delo, neko avtorsko delo. Ti izdelki se predvajajo po lokalih in konec koncev to mora nekdo narediti. Spodobilo bi se, da bi nekdo to tudi plačal. V mojih časih je bilo več vsebine in toliko manj tehnike. Sedaj lahko že vsak v dnevni sobi posname komad, sicer tehnično dobro, a vendar je ta komad brez vsebine. Upam, da se bo to spremenilo. Dnevno je namreč izdanih tudi veliko plošč in moramo prav paziti, da nam česa ne podtaknejo.
