Gobčno in podivjano: Invasian Krew Killah
Radensko-soboška naveza se s svojo elokvenco postavlja na zaskrečane hip hop beate DJ Shortyja. Vsebinsko gledano rada povesta kaj o sebi, na primer kaj jima paše in kaj ne, pa kdaj in kako. Vseeno jima je za avte, zlatnino, slavo in ostale embleme statusa, s katerimi se radi dičijo kolegi na oni strani Atlantika, a presenetljivo malo povesta o svojem hoodu, ker jima preveč časa vzame razkazovanje svoje pokončne načelnosti. Vsega skupaj Puri in Dula zvečine unisono zrimata kakih pet komadov, pri čemer ima nosilno vlogo v tandemu Dula, medtem ko Puri preredko poseže vmes s svojo špraho z onega brega Mure. Obetavno, a še ne povsem dodelano. Recimo, da so na premieri vozili nekako v tretji, jim je pa tudi tako uspelo dvigniti temperaturo v dvorani. Nastop je zaključil solo set DJ Shortyja.
Domačine je doletela dvomljiva čast prepustiti oder Invasian Krew Killah, saj se zaradi tega že sama po sebi vsiljuje primerjava med nastopajočimi, ki pa niso iste baže tiči. Spex MC je mojster svoje obrti, ki lahko svojo gobčnost pokaže tako v dub-reggae maniri, v kateri ne zasleduje zgolj beata, ampak tudi melodijo, kot tudi z onomatopoetskimi rafali, ki vešče lovijo zbezljane ritme DJ Vadera. Tipa ves čas vozita v šesti prestavi, in ob brzini, ki jo razvijeta, je skorajda edino, kar je mogoče ujeti, njuna večkrat zatrjena deviza »Sem smo prišli žurat!!«. In res, ne samo onadva, temveč tudi publika, ki jo je v Soboti le redko moč videti takole frenetično navdušeno in razplesano. Z jungle in drum'n'bass ritmi dodobra naspidirana muzika, ki mestoma preide v zapohan dub, zares polnokrvna in (vele)mestna – za razliko od vsega, na kar se v Prekmurju da plesati. Z roke bi jima jedli še precej dlje kot dobri dve uri, kolikor je trajal njun nastop. Navdihujoče intenziven kandidat za »the« koncert MIKK-ovega leta, ki se je na najboljši možni način sicer šele pričelo.
