Volilna udeležba na lokalnih volitvah 2026 je dosegla 53,97 odstotka, pri čemer so se med slovenskimi občinami pokazale velike razlike, od rekordne udeležbe v Solčavi do najnižjega odziva volivcev v Cankovi.
Na lokalnih volitvah 2026 je svoj glas oddalo 53,97 odstotka volilnih upravičencev, razlike med slovenskimi občinami pa so bile izjemno velike.
Medtem ko je v Solčavi na volišča prišlo več kot 82 odstotkov volivcev, je v Cankovi glasovala le dobra tretjina upravičencev.
V primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2022 se je udeležba v številnih občinah povečala, ponekod pa je občutno upadla.
Slovenija je na lokalnih volitvah 2026 odločala o novih županih in županjah ter občinskih svetih, toda vsi volilni upravičenci niso izkoristili možnosti glasovanja.
Po podatkih Državne volilne komisije, objavljenih 16. novembra ob 10. uri, je bila volilna udeležba na ravni države 53,97-odstotna.
To pomeni, da je na volišča prišlo nekaj več kot polovica volilnih upravičencev, skoraj 46 odstotkov pa jih ni glasovalo.
Še zanimivejši je pogled po posameznih občinah, saj razlike razkrivajo povsem različne ravni volilne udeležbe.
Solčava na vrhu, Cankova povsem na dnu
Najvišjo volilno udeležbo v Sloveniji so zabeležili v občini Solčava, kjer je glasovalo 352 od 427 volilnih upravičencev oziroma 82,44 odstotka. Gre za precejšen porast v primerjavi z letom 2022, ko je bila udeležba 59,72-odstotna.
Na drugem mestu je Jezersko z 79,33-odstotno udeležbo, sledita Črna na Koroškem z 78,85 odstotka in Dobrovnik s 77,72 odstotka. V Ribnici na Pohorju je glasovalo 76,63 odstotka volilnih upravičencev.
Povsem drugačna slika se kaže v Cankovi, kjer je bila udeležba najnižja v državi.
Glasovalo je 553 od 1.521 volilnih upravičencev oziroma zgolj 36,36 odstotka. Leta 2022 je bila tam udeležba 45,01-odstotna, kar pomeni padec za 8,65 odstotne točke.
Med občinami z najvišjo udeležbo so predvsem manjše občine, kjer je na volišča prišlo več kot sedem od desetih volilnih upravičencev.
Posebej izstopa Dobrovnik, kjer je udeležba v primerjavi z letom 2022 poskočila za kar 36,90 odstotne točke.
Opazen porast so zabeležili tudi v Dobju, kjer se je udeležba povečala za 32,66 odstotne točke, in v Radečah, kjer je bila višja za 29,83 odstotne točke.
Kje je na volišča prišlo najmanj ljudi?
Na nasprotnem koncu lestvice so občine, v katerih se volitev ni udeležila niti polovica volilnih upravičencev. Med desetimi občinami z najnižjo udeležbo so Cankova, Lenart, Šmarje pri Jelšah, Dobrova - Polhov Gradec, Sveta Ana, Cirkulane, Dornava, Sodražica, Turnišče in Dravograd.
V Dornavi je bila udeležba za 22,65 odstotne točke nižja kot leta 2022, v Sveti Ani za 19,09 odstotne točke, v Dobrovi - Polhovem Gradcu pa za 17,75 odstotne točke.
Nizka udeležba sicer ne pomeni nujno nezadovoljstva volivcev. Nanjo lahko vplivajo različni dejavniki, med drugim število kandidatov, tekmovalnost volitev in zanimanje za lokalno politiko.
Kako so glasovali v največjih slovenskih mestih?
Zanimive razlike se kažejo tudi med mestnimi občinami. V Ljubljani je bila udeležba 55,37-odstotna, kar je občutno več kot leta 2022, ko je glasovalo 39,98 odstotka volilnih upravičencev.
V Mariboru je na volišča prišlo 45,12 odstotka upravičencev, kar je manj od državnega povprečja. V Celju je bila udeležba 53,09-odstotna, v Kranju 52,70-odstotna, v Kopru pa 55,82-odstotna.
Med navedenimi mestnimi občinami je bila udeležba najvišja v Kopru, najnižja pa v Mariboru.
Posebej izstopa Ljubljana, kjer je glasovalo 113.737 od 205.404 volilnih upravičencev. V primerjavi z letom 2022 se je udeležba v prestolnici povečala za 15,39 odstotne točke.
V Mariboru je glasovalo 35.730 od 79.189 volilnih upravičencev, kar pomeni 45,12-odstotno udeležbo. Ta je bila za 3,91 odstotne točke višja kot pred štirimi leti.
Ponekod velik porast, drugod občuten padec
Primerjava z lokalnimi volitvami leta 2022 razkriva, da se je volilna udeležba v številnih občinah precej spremenila.
Med izrazitejšimi porasti izstopajo:
- Dobrovnik: s 40,82 na 77,72 odstotka.
- Dobje: z 41,97 na 74,63 odstotka.
- Gornji Grad: s 30,48 na 68,04 odstotka.
- Radeče: s 44,52 na 74,35 odstotka.
- Horjul: z 22,64 na 62,61 odstotka.
- Sveti Jurij v Slovenskih goricah: s 26,91 na 66,67 odstotka.
Po drugi strani je udeležba v nekaterih občinah močno upadla. V Odrancih je s 63,89 odstotka leta 2022 padla na 42,18 odstotka, v Dornavi s 63,38 na 40,73 odstotka, v Bistrici ob Sotli pa s 67,37 na 44,67 odstotka.
Posebej zanimivo je, da je bila v več občinah z nizko udeležbo županska tekma odločena že pred glasovanjem, saj je nastopal samo en kandidat. Takšni primeri so med drugim Cankova, Lenart, Sveta Ana, Cirkulane in Dornava. Podatki tako kažejo na povezavo med odsotnostjo županske konkurence in nizko udeležbo v nekaterih občinah, ne dokazujejo pa, da je bil to edini ali odločilni razlog za manjši obisk volišč.
Skoraj polovica volivcev ni glasovala
Čeprav je bila udeležba v številnih občinah višja kot pred štirimi leti, ostaja dejstvo, da na ravni Slovenije skoraj polovica volilnih upravičencev ni oddala glasu.
Razlika med občino z najvišjo in občino z najnižjo udeležbo je znašala kar 46,08 odstotne točke.
Medtem ko je v Solčavi glasovalo več kot osem od desetih upravičencev, jih je v Cankovi na volišča prišlo le nekaj več kot tretjina.
Podatki kažejo, da se zanimanje za lokalne volitve med občinami močno razlikuje. V nekaterih okoljih je glasovanje pritegnilo veliko večino prebivalcev z volilno pravico, drugod pa je o sestavi lokalne oblasti odločala precej manjša skupina volivcev.