"Nekateri si očitno želijo, da bi pomembne funkcije zasedali ljudje, s katerimi bodo lahko manipulirali kot s kmeti na šahovskem polju, ne pa ugledni ljudje z izoblikovano integriteto in moralnimi normami," meni nekdanji poslanec dr. Mitja Slavinec.
V državnem zboru je konec prejšnjega tedna potekala burna razprava med poslanci, tokrat je bil razlog predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga je vložila Janševa SDS. Svoje stališče je poslanska skupina predstavila na svoji spletni strani, pri čemer so kor razlog za predlog med drugim tudi navedli medijske in javne špekulacije o domnevnosti uporabe drog med slovenskimi politiki, sami pa menijo, da gre za vprašanje odgovornosti funkcionarjev pri opravljanju svojega dela. Odzivi so bili različni, nekateri bi uvedli prostovoljno testiranje.
V lanskem letu se je prav na področju domnevne uporabe prepovedanih drog med vrstami slovenske zakonodajne in izvšilne veje oblasti razpisal novinar Nedeljskega dnevnika Aleksander Lucu, kjer je v Tedniku 29. novembra lani podal izjavo, da je “vse prepleteno z gejevsko – kokainsko prepredenostjo”, zanimiv prispevek pa je v oddaji Le Iene bilo pred petimi leti zaslediti tudi na Berlusconijevem programu Italia1, kjer so novinarji v svoji raziskavi prišli do podatkov glede množične uporabe nedovoljenih substanc pri italijanskih politikih. Veliko medijske pozornosti v Sloveniji je pritegnila notranja ministrica Katarina Kresal, ki je očitke o uporabi nedovoljenih drog zavrnila, odgovor pa je še podkrepila z opravljenim urinskim testom.
Po obveznem testiranju na droge tudi obvezno testiranje inteligence
Evropske direktive in mednarodne konvencije o človekovih pravicah tovrtsnim obvezujočim testiranjem niso naklonjeni, saj pravni sistem obvezno testiranje obravnava kot poseg v zasebnost posameznika, kar je v nasprotju z ustavnimi določili o osebnostnih pravicah, razen pri določenih poklicih. "Danes ima Slovenija brez dvoma mnogo večje težave na številnih drugih področjih, kot je testiranje poslancev na droge. Javnost seveda upravičeno pričakuje, da bodo trezne odločitve sprejete v treznem stanju. A pri temeljnih človekovih pravicah se moramo zavedati, da vanje lahko posegamo le takrat, ko je to nujno v demokratični državi,” je glede SDS-ovega predloga pojasnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ter dodala, da se s sprejemanjem tovrstnih zakonov lahko kmalu pojavijo še drugi obvezujoči testi, kot so testi za inteligenčni kvocient, genski testi za narodnosti ali testi za psihične bolezni pri funkcionarjih.
“Ta in temu podobni predlogi zakonov ne prispevajo popolnoma nič k blaginji in hitrejšemu razvoju Slovenije. V ta zakon ne verjamejo niti predlagatelji, vložili pa so ga zgolj in izključno iz populističnih razlogov,” je razložil dr. Mitja Salvinec in dodal, da je predlog iz vrst SDS-a le še eden od že videnih izpadov, ki načrtno spodbujajo negativno selekcijo pri funkcionarjih. “Nekateri si očitno želijo, da bi pomembne funkcije zasedali ljudje, s katerimi bodo lahko manipulirali kot s kmeti na šahovskem polju, ne pa ugledni ljudje z izoblikovano integriteto in moralnimi normami."
Varuhinja človekovih pravic: “Gre za poseg v ustavno zagotovljene osebnostne pravice”
Nestrinjanje s predlogom je izrazil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki je glede predloga povedal, da izhaja iz zelo posplošenih in premalo utemeljnih predpostavk, ki so problematične tudi z vidika ustavno zagotovljenega varovanja človekovih pravic. Glede predloga smo povprašali varuhinjo človekovih pravic: “Pri Varuhu človekovih pravic menimo, da je predlog o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge z vidika posegov v ustavno zagotovljene osebnostne pravice prekomeren in nesorazmeren,” je bilo zapisano v sporočilu, ki smo ga prejeli iz pisarne dr. Zdenke Čebašek Travnik.
Podporo predlogu podala le SNS
Poleg predlagateljev je predlog med burno razpravo podprl še prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti, večji del poslancev pa je predlogu nasprotovalo.Nekateri so bili za testiranje, ki bi baziralo na prostovoljni odločitvi. Temu mnenju se je pridružil tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, ki je predlog ocenil kot žaljiv, je pa mnenja da bi pred tem morali v parlamentu uvesti tudi alkoteste. Večji del poslancev je menilo, da predlog zakona s pravnega vidika ne bi vzdržal, pravni strokovnjaki pa izpostavljajo dejstvo nujnega, obvezujočega kot tisti sporni del predloga, ki krši tudi določila mednarodnih konvencij o človekovih pravicah.
