Romska naselja: Država spreminja način financiranja osnovne infrastrukture

Urad Vlade RS za narodnosti je občine z romskimi naselji, med njimi je enajstih pomurskih, obvestil, da bo prišlo do sprememb pri sofinanciranju projektov s področja razvoja romskih skupnosti.

Vprašljiva namenskost porabe sredstev

Kot namreč ugotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bilo na področju urejanja romskih naselij s strani ministrstva narejenega že zelo veliko in nadaljnje dodeljevanje sredstev za izgradnjo osnovne komunalne infrastrukture prek javnih razpisov ni več smiselno. 

»Na razpise se namreč prijavljajo iste občine, in sicer predvsem tiste, ki imajo osnovno komunalno infrastrukturo v romskih naseljih že urejeno. Ministrstvo nadalje ugotavlja, da s sredstvi, ki so namenjena zagotavljanju pokrivanja osnovnih življenjskih potreb (voda, kanalizacija, elektrika) sofinancira projekte za obnovo osnovne komunalne infrastrukture  v romskih naseljih, ki jo je nekoč že sofinanciral za isti namen, oziroma, da sofinancira izgradnjo  pločnikov, kolesarskih stez, javne razsvetljave in podobno, ki naj bi jo uporabljali Romi, vendar pa  namenskost porabe sredstev postaja vedno bolj vprašljiva,« so obrazložili v dopisu svojo odločitev. 

Horvat Muc priznava prisotnost problema

Predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc opozarja, da je namenskost porabe sredstev dejansko v mnogo primerih problematična, saj se pogosto dogaja, da občine sredstva uporabijo za druge namene in ne konkretno za ureditev osnovne infrastrukture romske manjšine. Pri tem poudarja, da je problem prisoten tudi na evropski ravni:

»Vsi dodelujejo določena razvojna sredstva za Rome in to prikazujejo nato v raznih statistikah in poročilih, ampak Romi od tega praviloma nimajo nič,« meni in dodaja, da nato javnost dobi napačen vtis o tem, koliko se vlaga v romsko manjšino, kar se pogosto sprevrže tudi v sovražni govor in nestrpnost do Romov.

Odločitev ministrstva Horvat Muc sicer načelno pozdravlja, a je nekoliko skeptičen, če bo v praksi dejansko prišlo do sprememb.

Treba se bo bolj potruditi

Soboški župan Aleksander Jevšek v spremembi ne vidi težav. Kot pravi, je edina razlika, da se bo sedaj z dobrim projektom za komunalno ureditev romskega naselja enakopravno sodelovalo na razpisih s vsemi ostalimi. »Ne vidim nobenega problema. Bo se pa treba bolj potruditi pri pripravi dobrih projektov,« ocenjuje.

Ministrstvo bo namreč v prihodnje podpiralo le projekte iz regionalnih razvojnih programov, ki uresničujejo razvojne prioritete razvojne regije. V dopisu poudarjajo, da bodo podprti predvsem projekti, ki bodo problematiko romskih skupnosti naslavljali širše oziroma celoviteje in ne samo na ozkem področju, kot je zagotavljanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih.

Ob tem na ministrstvu predlagajo, da se občine aktivno vključijo v postopek priprave regionalnih razvojnih programov in tudi oblikujejo skupne projekte, ki bodo izkazovali širši, ne zgolj lokalni vpliv. 

Občinam z romsko skupnostjo odobreni tudi milijoni

Sprememba pristopa sicer ne bo vplivala na dodatnih 6,05 milijonov evrov, ki jih bodo dobile občine z romsko skupnostjo v naslednjih štirih letih na podlagi nedavno sprejetega zakona o financiranju občin.

Po besedah Jevška, so prvo tranšo denarja iz tega naslova v soboški občini še dobili, ampak da v tem primeru ne gre za namenski denar, ampak za izravnavo vseh dodatnih stroškov, ki jih imajo občine z romsko skupnostjo. Gre za 25 občin v Sloveniji, od tega so med njimi občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Kuzma, Lendava, Murska Sobota, Puconci, Rogaševci, Tišina in Turnišče.