Resnična košarica živil: Šli smo v trgovine in preverili dejanske cene, 76 odstotkov cen višjih

Če ste odgovorni za gospodinjske nakupe, se boste ob popisu cen ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki stoji za spletno stranjo Primerjaj-cene.si, morda malo nasmejali, saj so nekatere prav smešne.

Nedavno je na družbenih omrežjih zaokrožil primer kilograma svinjskih zrezkov za 0,79 evra ali pa 0,99 evra za kilogram govejih zrezkov. Na trgovskih policah pa teh izdelkov ni bilo najti. 

Tudi nekdanji varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič je nedavno opozoril na nenavadno nizke cene, ki celo vzbujajo sum nedovoljenih ravnanj.

Ministrstvo je te očitke zavrnilo, po njihovem mnenju gre zgolj za nerazumevanje tematike, nizke cene pa da same po sebi zagotovo niso nedovoljena ravnanja.

Nizke cene vladnega popisa ne odražajo realnega stanja

Cilj vladnega popisa cen je omogočiti potrošnikom, da svoj nakup opravijo opolnomočeni s pravimi informacijami in si tako prihranijo nekaj časa s primerjanjem cen, trgovce pa naj bi prisilili, da ne napihujejo cen. 

Nizke cene so vsekakor dobrodošle pod pogojem seveda, da lahko izdelke v trgovinah dejansko kupimo po tej ceni.

Kot smo že poročali, se je že zgodilo, da izdelkov po tej ceni v trgovini ni bilo na voljo (v zadostnih količinah), kupce je v trgovini pričakala le prazna polica. Zato se postavi vprašanje, ali so cene v popisni košarici sploh realne? Ali je pa je to zgolj marketinška kampanja, s katero se s pomočjo države trgovci predstavljajo kot najugodnejši?

Kampanja, ki pa jim sploh ne povzroča bistvenih stroškov, saj jim izdelkov sploh ni treba prodati po nizki ceni, če jih enostavno nimajo na zalogi.

Kaj razkriva popis cen uredništva Sobotainfo? 

Tako smo tudi sami izvedli popis cen in poskušali ugotoviti, ali so ti izdelki res na voljo po zapisanih cenah. V murskosoboške trgovine smo se odpravili v četrtek, 11. januarja 2024.

Blazno nizke cene smo zasledili tudi sami, vendar izdelka v trgovini Lidl na primer v hladilniku ni bilo. Kilogram govejih zrezkov blagovne znamke »Naše nam paše« naj bi bil na voljo za le 2,57 evrov na kilogram, kilogram svinjskih zrezkov pa za 1,04 evra na kilogram. A mesa po tej ceni v hladilniku ni bilo.

Preverili smo še ceno mesa, ki pa je bilo na zalogi. Goveji zrezki so se prodajali za 10,40 evra na kilogram in svinjski zrezki za 7,98 evra na kilogram.

Ker gre za enako vrsto mesa, je res presenetljivo, zakaj takšna razlika v ceni. Tudi Hrovatič je nizke cene kritiziral, saj pravi, da so nižje od dobavnih cen primarnih proizvodov.

Nenavadno ugodno izdelki so zgleda na voljo le v omejenih količinah

Zaloge ugodnega mesa so v Lidlu že pošle, kar velja tudi za sir gavdo v 250-gramskem pakiranju. Pod ceno je le še prazna škatla, sira po tej ceni se je lahko očitno razveselilo le omejeno število kupcev.

Sir gavda je v Lidlu naprodaj po ceni 2,08 evra za kilogram, kar je znatno nižje od druge najnižje cene za sir gavdo, ki smo jo zabeležili v Hoferju po ceni 6,64 evra za kilogram. Ampak sira za 2,08 evra za kilogram na Lidlovih policah ni.

O kruhu za devetnajst centov ne duha ne sluha

Kar pet od šestih trgovcev naj bi kilogram belega kruha prodajalo po ceni, nižji od enega evra po navedbah portala Primerjam-cene.si, v času našega popisa pa teh cen nismo zasledili. 

Najnižjo ceno smo zabeležili v Lidlu, kjer je kilogram bele štruce stal 1,38 evra. Najdražja štruca kruha pa je v Mercatorju, Sparu in Tušu po ceni 3,38 evra za kilogram. 

To so najcenejše štruce belega kruha pri teh trgovcih, cene se devetnajstim centom, kot so jo zabeležili v državnem popisu, niso niti približale.

Ostale cene preverite v tabeli spodaj

V levem stolpcu spodnje tabele je predstavljen popis cen, ki smo ga v murskosoboških trgovinah izvedli sami, v desnem stolpcu pa so navedene cene, ki so predstavljene na portalu Primerjam-cene.si. 

Nekatere cene se ujemajo s cenami iz uradnega popisa, teh izdelkov je bilo 16 oziroma 21 odstotkov. Nekatere cene so bile v našem popisu nižje kot tiste, ki so jih zabeležile uradne oblasti, in sicer smo našteli dva primera oziroma tri odstotke. 

Večina cen pa je bila višja. V popisu smo ugotovili, da je kar 60 primerov cen višjih v našem popisu kot v vladnem popisu oziroma je višjih torej kar 76 odstotkov cen.

Za lažje primerjanje cen smo celice obarvali.

Legenda:

• Rdeče celice: Cena izdelka v našem popisu je bila višja kot v uradnem popisu.
• Rumene celice: Ceni sta enaki.
• Zelene celice: Izdelki so bili v našem popisu cenejši.