Skupina Panvita je danes pričela z žetvijo pšenice.
Skupina Panvita, ki velja za prvo in največjo verigo podjetij v slovenski živilsko-predelovalni industriji, je z dogodkom v Rakičanu naznanila letošnjo žetev.
Tokrat imajo pšenico posejano na 1250 hektarjih, a ob tem opozarjajo, da bo pridelek manjši od pričakovanega.
Slaba letina žit
Branko Virag, vodja kmetijstva Skupine Panvita in direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije, je spregovoril o letini pšenice, razmerah na trgu, izpostavil pa je tudi pomen samooskrbe v Sloveniji.
»Lahko povem, da smo 300 hektarjev ječmena že poželi, pa približno slabo polovico oljne ogrščice. Danes začenjamo z žetvijo pšenice …«
Na podlagi količin požetega ječmena je Virag dejal, da bo pridelek tudi pri pšenici manjši od pričakovanj, razlog pa so nestanovitne vremenske razmere, ki so nihale od sušnih obdobij vse do dežnih nalivov.
»Vse to se bo sedaj odrazilo tako na kvaliteti kot na količini. Po prvih ocenah, ko smo sedaj poželi ječmen v celoti, lahko povemo, da je pridelek manjši, in podobno pričakujemo tudi pri pšenici …
Predvsem sedaj v zadnjih desetih, štirinajstih dnevih so ti obilni nalivi ali tropski nalivi prispevali k temu, da je ogromno posevkov poležanih … zrno se praktično v tej vlagi kuha ali pari in to so idealni pogoji za razvoj plesni in toksinov, ki bodo verjetno prisotni v času žetve,« je dejal Virag.
Razmere na trgu nič kaj obetajoče
Zaradi vdora žit iz Ukrajine in črnomorskega bazena so cene drastično padle, v Panviti pa, kot je dejal Virag, ostajajo kljub temu zavezani pridelavi v Sloveniji in podpiranju lokalne samooskrbe.
»Same cene sedaj v času odkupa bodo nizke ali izredno nizke in bo težko narediti na koncu žetve črto oziroma priti na modro ali črno območje, kajti vsi pridelovalci pšenice bodo končali v rdečih številkah,« je sklenil Virag.
Odkupne cene so se v lanskem letu gibale nekje od 310 do 380 evrov na tono, sedanje stanje pa prav gotovo ni ohrabrujoče. Seveda pa sedaj kmetje čakajo, kakšna bo naslednja poteza države.
Panvita, kot so dejali, kljub vsem izzivom skrbi, da vsa njihova pšenica ostaja v Sloveniji, kajti verjamejo v pomen zagotavljanja sveže in lokalne hrane za svoje potrošnike.
