Prenova dohodninskega zakona: Znižana stopnja, seniorska olajšava, dvig splošne olajšave

Prek postopnega dviga splošne olajšave se bodo zvišale neto plače, manj bo med drugim obdavčeno trgovanje z vrednostnimi papirji in oddajanje nepremičnin. Rešitve veljajo tudi za nazaj, od začetka tega leta.

V skladu s prenovljenim zakonom splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, z letom 2022 znaša 4500 evrov, kar je 1000 evrov več kot doslej. S tem bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje neto plače.

V naslednjih letih se bo ta olajšava še zviševala, in sicer leta 2023 na 5500 evrov, leta 2024 na 6500 evrov ter leta 2025 na 7500 evrov.

Stopnja se znižuje

Stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu, se ob tem znižuje s 50 na 45 odstotkov. Peti razred s 50-odstotno stopnjo je bil uveden z ukrepi za uravnoteženje javnih financ pred desetletjem, a se je obdržal vse do danes.

Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se znižuje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva.

S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se znižuje obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

Seniorska olajšava za starejše

Vnovič se uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let v višini 1500 evrov, ugodnejša bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo po novem neobdavčene do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi.

Nagrade bo lahko delodajalec izplačal tudi v ugodnostih, ne le denarju.

Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, po prenovljenem zakonu ni treba več plačevati bonitete. V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oziroma starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke iz naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.

Tako kot je že veljalo do leta 2014, se bodo odslej olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova enkrat letno avtomatično usklajevale s stopnjo inflacije.

Novelo zakona o dohodnini je vlada pripravila v okviru paketa sprememb davčne zakonodaje za razbremenitev dela, s tem pa pomoči gospodarstvu in prebivalcem pri okrevanju po pandemiji covida-19. V njem sta še noveli zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku na dodano vrednost, ki ju je državni zbor sprejel lani.

Odločanje o spremembah se je zavleklo 

Tudi spremembe pri dohodnini bi morali poslanci po načrtih vlade potrditi še pred koncem lanskega leta, vendar se je odločanje zavleklo, ker so poslanci opozicije v bojazni pred upadom javnofinančnih prihodkov predlaganim rešitvam ostro nasprotovali, stranka Levica pa je celo predlagala posvetovalni referendum, od katerega je nato odstopila.

K čimprejšnjemu sprejemu novele zakona so sicer večkrat pozvale delodajalske organizacije, ki v njem vidijo korak v smeri večje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanja poslovnega okolja.

Na sindikalni strani pa med drugim opozarjajo, da gre ob minimalni razbremenitvi dela oziroma tistih z nižjimi ali povprečnimi prihodki za precej večjo razbremenitev kapitala in tistih z višjimi prihodki.