Premier Miro Cerar je včeraj obiskal območje Razkrižja, Hotize in Mirišča ter prebivalcem zagotovil, da se bo država na vse možne načine trudila, da bo prizadetim zaradi meje pomagala, tudi s spremembo zakonodaje in poslušanjem njihovih pričakovanj.
To pomeni, da bodo ukrepi sorazmerni njihovim potrebam, da ohranijo raven dosedanjih pravic, da lahko še vedno hodijo na slovensko stran, šolajo otroke, uveljavljajo svoje pravice tukaj. To velja za vse, ki so se znašli v težjih razmerah, naredili bomo vse, kar je v naši pristojnosti, kajti če tega ne storimo, nismo vredni imena slovenska država, je poudaril Cerar.
»Verjamem v dialog s Hrvaško«
Vendar pa je, kot je dodal, to proces, pri katereSprejeli tri sklepem je treba najprej natančno videti, kje bo meja, saj se odločba šele prevaja, in doseči da bomo šli v izvršitev skupaj s Hrvaško.
"To bo najboljše za ljudi, ker bomo lahko skupaj iskali rešitve v okviru odločbe, ki so najbolj primerne, v naravi, na terenu, pred očmi moramo imeti predvsem človeka, verjamem pa v dialog s Hrvaško," je za STA povedal Cerar.
Na Razkrižju so celo sprejeli tri sklepe, tamkajšnji župan Stanko Ivanušič se je zavezal, da bo poskušal na drugi strani meje lokalne predstavnike prepričati o nujnosti sprememb meje, da bi lahko o tem skupaj prepričevali Zagreb. Cerar se je zavezal, da bo vlada storila vse, da bodo lahko ljudje, ki so ostali zunaj Slovenije, živeli normalno, navsezadnje tudi s selitvijo v domovino, ter da bodo imeli prizadeti prebivalci vse možnosti, da svoje težave, pripombe in predloge predstavijo predstavnikom države.
Predsednik vlade razume stisko ljudi
Cerar je prebivalcem ob meji še povedal, da je prišel k njim, ker razume stisko, v kateri so se znašli, vendar pa mora Slovenija odločitev arbitražnega sodišča spoštovati. Dokončna izvršitev odločitve bo možna le v sodelovanju obeh držav, pri tem moramo biti potrpežljiv in se vzdržati dejanj, ki bi lahko pomenila kakšno provokacijo, verjame pa v dobre rešitve, je povedal Cerar in pozval k strpnemu dialogu.
Ljudje ob meji izigrani
Mesaričeva je Cerarja opozorila, da so bili ljudje ob meji izigrani, saj je bila naloga haaškega sodišča, da določa mejo tudi po načelu pravičnosti in dobrososedskih odnosov le v Piranskem zalivu, ne pa tudi na kopenski meji. Vprašala ga je tudi, ali ji upa obljubiti poseben zakon o dodatni korekciji meje.
Cerar je priznal, da so na kopnem arbitri res odločali le na podlagi mednarodnega prava in dodal, da je na to tudi sam opozarjal, vendar pa zdaj ni mogoče sprejeti novega zakona, možno je le v okviru sporazuma s Hrvaško oceniti, kako mejno črto razlagati v naravi.
Nad parlamentom mednarodno pravo
Cerar je še poudaril, da je nad parlamentom mednarodno pravo, ki sta se mu zavezali obe državi, zato ga je treba spoštovati in izhajati iz njega.
Zelo razočarani so tudi na Hotizi in prepričani, da je tako stanje nevzdržno, nepraktično in bo povzročalo težave. Gre predvsem za visokovodne nasipe ob Muri, za betonarno, zemljišča, daljnovod, nogometno igrišče na Kapci in rodovitno zemljo, ki so ostali na Hrvaškem.
Zadovoljen zaradi Mirišča
Veliko bolj zadovoljen pa je bil Cerar v zaselku Mirišče.
"Še posebej sem vesel, da so ljudje tukaj zdaj bolj sproščeni, končno mirni, da bodo dokončno živeli v Sloveniji. In to je eden od dokazov, kako pomembno je, da imamo sporazum, kajti enkrat za vselej moramo v prihodnjih mesecih določiti to mejo, da bodo ljudje na obeh straneh meje vedeli, pri čem so," je še povedal.
