Statistični urad je ob obletnici nekdanje valute spomnil, koliko so v prvem letu uporabe tolarja stali vsakdanji izdelki.
Slovenija je 8. oktobra obeležila 35 let od uvedbe tolarja, nekdanje slovenske denarne enote. Ob obletnici je Statistični urad Republike Slovenije na svojih družbenih omrežjih nazorno prikazal, kakšna je bila kupna moč tolarja v prvem letu njegove uporabe.
Primeri razkrivajo, kako so bile cene vsakdanjih dobrin videti v zgodnjih devetdesetih letih.
Za 100 tolarjev sta bila na voljo dva litra vina, za 200 tolarjev štiri žarnice, za 500 tolarjev pa dva emajlirana lonca in porcelanast krožnik.
S tisoč tolarji si je kupec lahko privoščil moško srajco iz čistega bombaža in dva para moških spodnjih hlač.
Za 5000 tolarjev je bilo mogoče odnesti domov deset kilogramov govedine s kostmi, za 10.000 tolarjev pa emajliran štedilnik, električni likalnik in otroško trenirko.
Od Trubarja do Cankarja na bankovcih
Tolar je bil neločljivo povezan z vidnimi osebnostmi slovenskega kulturnega in intelektualnega življenja, ki so krasile bankovce. Na desetaku je bil upodobljen Primož Trubar, na dvajsetaku Janez Vajkard Valvasor, na petdesetaku pa Jurij Vega.
Stotak je nosil podobo Riharda Jakopiča, dvajsetisočak Jakoba Petelina Gallusa, petostak pa Jožeta Plečnika.
Na tisočaku je bil upodobljen France Prešeren, na bankovcu za 5000 tolarjev Ivana Kobilca, na največjem apoenu za 10.000 tolarjev pa Ivan Cankar. Zbirka osebnosti je zajela vrh slovenskega literarnega, likovnega, arhitekturnega in znanstvenega ustvarjanja.
Sprva boni, nato pravi bankovci
Tolar je postal uradna slovenska denarna enota 8. oktobra 1991, a bankovcev sprva ni bilo. V obtoku so bili vrednostni boni, prve prave bankovce pa je Banka Slovenije izdala 30. septembra 1992. Tolar se je delil na sto stotinov in zaznamoval dobrih petnajst let samostojne države.
S 1. januarjem 2007 ga je nadomestil evro, ki ostaja slovenska valuta še danes.
