V veljavo je stopil sklep Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki je bistveno poslabšal kreditno sposobnost velikega števila gospodinjstev.
S prvim novembrom so začela veljati nova pravila pri pridobivanju posojil, podlaga je sklep Banke Slovenije z dne 25.10.2019, ki je v javnosti in tudi pri bankah sprožil precej prahu. Največ polemik sproža upoštevanje vzdrževanih družinskih članov pri kreditni sposobnosti.
Potrošniški krediti samo do 7 let, zaradi otrok pa se niža kreditna sposobnost
Prva sprememba, ki jo uvaja sklep Banke Slovenije, je omejitev ročnosti potrošniških kreditov, doba odplačevanje za potrošniški kredit je tako po novem največ 7 let. V Banki Slovenije to pojasnjujejo tako:
"Na Banki Slovenije opažamo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let".
Največja zaostritev pa je pri oceni kreditne sposobnosti kreditojemalca. Ta namreč zavezuje, da mora posamezniku po plačilu kreditnega obroka vsak mesec ostati znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače.
To pomeni 674 evrov, oziroma od 1. januarja 2020, ko pride do zvišanja minimalne plače, 715 evrov bruto. Burne odzive, celo samega predsednika Vlade, je sprožil pogoj, ki prišteva znesku še strošek preživljanja družinskega člana. Ta naj bi bil 237,29 evra na otroka v dvostarševski družini in 309,68 evra na otroka v enostarševski družini v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke.
Ko povprečna plača postane podpovprečna za banke
Kaj to pomeni v praksi? Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji povprečna bruto plača 1.725,91 evra oziroma 1.114,16 evra neto.
V primeru štiričlanske družine, kjer imata oba starša povprečno slovensko plačo in preživljata dva otroka do 18 let, lahko kreditojemalec vzame kredit, kjer bo mesečni obrok največ 162 evra.
Pri potrošniškem kreditu to pomeni, da bo lahko vzel kredit v višini okoli 11 tisoč evrov, pri stanovanjskem pa je znesek kredita z ročnostjo 20 let okoli 30 tisoč evrov. Pri vsakem dodatnem otroku oziroma manjših dohodkih od povprečne plače pa je kreditna sposobnost okrnjena še toliko bolj ali pa je sploh ni.
Za upokojence s povprečno pokojnino, ki znaša trenutno 657 evrov neto, pa to pomeni, da so že v osnovi kreditno nesposobni.
Pomurje kreditno nesposobno?
Če se osredotočimo na pomursko regijo, pa je slika kreditne sposobnosti še toliko slabša.
Povprečna neto mesečna plača za Pomurje je namreč 1.032,28 evra, kar pomeni, da je nekoliko nižja od povprečne na državni ravni. V primeru štiričlanske družine to pomeni, da je kreditna sposobnost takšne družine oziroma posameznika (očeta, matere) zelo majhna. Najvišji znesek mesečnega obroka za kredit je namreč samo 80 EUR, kar pomeni, da bosta lahko oče in mama v takšni družini, vsak posebej vzela okoli 15 tisoč evrov stanovanjskega kredita z odplačilno dobo 20 let.
Če potegnemo črto, po novih pravilih tisti, ki imajo "zgolj" povprečno plačo, ne morejo pričakovati, da si bodo lahko privoščili stanovanje ali hišo, saj za to ne bodo kreditno sposobni, posebej, če imajo otroke.
-
Slovenija | 1 komentarjevKatere banke so za dijake in študente najugodnejše?
Banke so v negotovosti, je ukrep diskriminatoren?
Pogovarjali smo se s predstavniki bank, ki imajo svoje poslovalnice v Murski Soboti. Osebni bančnik na en izmed bank, ki ne želi biti imenovan, nam je zaupal, da so glede današnjega dne v temi: "Po pravici povedano, sploh ne vemo, kaj nas čaka, saj kot sama banka sploh še nismo dobili novega pravilnika glede kreditiranja".
Priznava, da je v njihovi banki vlada slabo vzdušje, saj se bo po novih pravilih bistveno poslabšal promet kreditov: "Smo v Prekmurju, kjer so v osnovi že manjše plače in je tako tudi vse težje. Najbolj bodo nastradali ljudje, ki imajo otroka ali več. Gre za diskriminacijo".
Eden izmed vodilnih v bančni poslovalnici v Murski Soboti nam je zaupal, da logike v omenjenem ukrepu ne vidijo:
"Težko razumemo logiko tega ukrepa, saj bodo ljudje posledično posegali po kreditih na črnem trgu in v tujini," in dodaja, da je bilo zadnje dni moč opaziti, kar precejšen naval ljudi, ki so hiteli sklepat kredite še po "starih" pravilih.
Precej oster je bil tudi odziv predsednika vlade Marjana Šarca, ki je pozval Banko Slovenije k vnovičnemu premisleku glede navedenega ukrepa in si tudi zastavil vprašanje ali gre za diskriminacijo:
"Zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti. Tudi s pomočjo svojih staršev ne, saj bodo pri najemanju potrošniških in stanovanjskih kreditov onemogočeni tudi upokojenci. Gre tu za diskriminacijo posameznikov?".
Več kot 300 tisoč ljudi ne more dobiti kredita
Po izračunih Združenja bank Slovenije bo imel ta ukrep dolgoročne posledice in bo neposredno vplival na ogromno število ljudi. Banke težko določijo, kolikšen del populacije ne bo več kreditno sposoben, ker je to odvisno od trenutne zadolženosti, števila družinskih članov in še kup drugih dejavnikov. S pomočjo statistik pa so prišli do naslednjih izračunov:
"57 % upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejema starostno pokojnino do 700 EUR, kredita pri bankah ne bo moglo več dobiti;
vsaj 20 % zaposlenih (114 tisoč), ki prejema neto plačo do 928 EUR (podatki SURS), in preživlja enega ali so-preživlja enega otroka, ne bo moglo dobiti kredita;
tudi v višjih razredih neto plač med 10-25 % zaposlenih zaradi novih pravil ne bo moglo dobiti kredita".
Kot nam je povedal vodilni v eni izmed soboških bančnih poslovalnic, pa bodo pač morali slediti temu Sklepu Banke Slovenije, saj je zavezujoč: "Negodovanja je sicer veliko, pritiski so, ampak za enkrat ne moremo špekulirati, da se bodo ta pravila odpravila".
Kaj bodo dorekli na sestanku?
Je pa res, da bo prišlo 15. novembra do sestanka na to temo in tudi Šarec poziva, da se naj takrat najde rešitev, ki bo ugodna za vse:
"Predstavnike ZBS bom pozval, da na sestanku, ki so ga sklicali 15. novembra s ključnimi deležniki na temo kreditiranja prebivalstva, še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost. Tako Banka Slovenije kot banke bi morali, vsak na svoji strani, narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju".
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je sicer v pogovoru za Televizijo Slovenijo povedal, da z zaostrovanjem pogojev ščitijo davkoplačevalce, saj se na bančnem trgu odvija prekomerno kreditiranje, kar ob poslabšanju gospodarstva lahko pripelje do novih bančnih lukenj, ki jih bo spet plačal davkoplačevalec.
