Pred kratkim je pričel veljati Družinski zakonik, ki v naš prostor prinaša nekaj sprememb in novosti, med drugim tudi vnaprej izraženo voljo staršev glede svojih otrok. Kaj to pomeni nam je pojasnil Matevž Kmetec iz pravne pisarne Pogodba24.
Gre za novost, ki jo lahko starši izkoristijo že danes. Vnaprej izražena volja staršev je izjava, v kateri lahko starši zapišejo osebo, ki ji zaupajo, da bo poskrbela za njihove otroke v primeru nenadne smrti ali v primeru da sami trajno ne bi zmogli poskrbeti za svoje otroke.
Izbira osebe je prepuščena staršem
Izbira osebe – zaupnika za tak nesrečen slučaj ali okoliščine je popolnoma prepuščena staršem. Lahko je to sorodnik, prijatelj ali kdo drug, ki je po presoji staršev vreden takšnega zaupanja. Ker bo v praksi v takšnih slučajih prišlo do dodelitve v varstvo in vzgojo, starševsko skrb sorodniku, posvojitev ali skrbništvo izbrani osebi, je najbolje da se izbere polnoletno osebo, če je le možno vsaj 18 let starejšo od otroka.
»Če bodo izpolnjeni potrebni pogoji in bo izbrana tudi ustrezna oseba, bo sodišče voljo staršev upoštevalo.«
Matevž Kmetec iz pravne pisarne Pogodba24 pojasnjuje, da bo v teh primerih sodišče ocenjevalo tudi morebitno nasprotje volje staršev s koristmi otroka. Sogovornik meni, da v praksi teh nasprotij med voljo staršev in koristmi otroka po večini ne bo. Če pa bi sodišče vendarle ocenilo, da je volja staršev v nasprotju s koristmi otroka, volja staršev ne bo upoštevana.
Ob tem se bo veljavnost vnaprej izražene volje staršev presojala po enakih pravilih, kot to velja za oporoko. Praviloma bo to torej pisna izjava, zapisana in podpisana lastnoročno ali natisnjena in nato podpisana pred dvema pričama.
Kako se lotiti?
Pravni svetovalec pojasnjuje, da je najbolje da izjavo pripravita in podpišeta oba starša, če seveda ima otrok oba starša. V kolikor bi se namreč zgodilo, da eden od staršev izrazi drugačno voljo kot drug, bo o upoštevanju volje presodilo sodišče. Vnaprej izražena volja staršev pride v poštev le v nesrečni situaciji, ko otrok izgubi oba starša ali edinega preostalega od staršev. Dokler ima otrok vsaj enega od staršev in je le-ta zmožen skrbeti za otroka, potem preostali starš izpolnjuje starševske dolžnosti.
