V javni obravnavni je predlog zakona, ki bo urejal poroštva države pri najemanju stanovanjskih kreditov.
Z zakonom želi država omogočiti najem kredita fizičnim osebam, ki si želijo urediti stanovanjsko vprašanje, pri tem pa izpolnjujejo pravila Banke Slovenije glede kreditne sposobnosti.
Država je sicer v sporočilu za javnost vnovič pozvala Banko Slovenije, da bi ta omilila svoje stroge zahteve, ki so v javnosti dvignile veliko prahu.
Za mlade in prekarno zaposlene
Državno poroštvo je namenjeno mladim do 35 let, mladim družinam z vsaj enim predšolskim otrokom, zaposlenim za določen čas ter prekarno zaposlenim, starim do 40 let, ki si želijo in so finančno zmožni kupiti lastno stanovanjsko nepremičnino.
Kot so zapisali, s tem želijo omogočiti dostop do kreditov osebam, ki zaradi oblike zaposlitve niso bile primerne za najem kredita in olajšati začetek samostojne življenjske poti mladim in mladim družinam.
V predlogu zakona je do poroštva upravičen tudi kreditojemalec, ki ima v lasti nepremičnino, vendar ta po površini ni primerna. V tem primeru je pogoj za poroštvo, da to nepremičnino proda, izjema pa je možna le v primeru rekonstrukcije obstoječe neprimerne nepremičnine.
Če bo sprejet, že letos 200 milijonov
Za poroštva so namenjena sredstva v višini do 500 milijonov evrov glavnic kreditov, izdajala se pa bodo lahko do konca leta 2030. Na letni ravni se bo obseg določal v zakonih o izvrševanju proračuna, pri sprejetih proračunih za 2020 in 2021 je že določen v višini 200 milijonov letno.
Predlog zakona predvideva 100% poroštvo države za stanovanjske kredite do višine glavnice 150.000 evrov z ročnostjo največ 30 let in lastno udeležbo kreditojemalca v višini vsaj 20 odstotkov.
V predlogu je še določeno, da mora biti pri kreditih s poroštvom efektivna obrestna mera primerljiva s kreditom banke brez poroštva države. Banko si bo kreditojemalec lahko izbral sam, na ministrstvu za finance pa upajo, da bodo ponudbe zaradi njihovega zavarovanja celo ugodnejše.
Država bo plačala do 6 kreditnih obrokov, celo večkrat
V obrazložitvi predloga so še zapisali, da bo država kot porok namesto kreditojemalca plačala največ šest zapadlih obrokov, pri tem pa bo z njim dogovorila individualni način poplačila regresne terjatve.
Ta možnost bo kreditojemalcu v času trajanja kredita na voljo večkrat, vendar ob pogoju, da bo imel poravnane obveznosti iz regresne terjatve.
V primeru unovčenja celotnega poroštva zaradi odpovedi kreditne pogodbe se bo regresna terjatev državi poplačala s prodajo nepremičnine, predkupno pravico za njen nakup pa bo imel Stanovanjski sklad RS.
Predlog zakona bo v javni obravnavi do 10. februarja.
