Bo v sredo znana Jevškova usoda?

Koalicija bo po burnem političnem dogajanju v sredo razpravljala o izpolnjevanju koalicijske pogodbe in možnosti rekonstrukcije vlade.

Premierjeva napoved slednje je namreč močno razburila SD in Levico, ki dvomita o primernosti trenutka za tak korak, bolj nujen je pogovor o delovanju koalicije in prioritetah do konca mandata, menita.

V Svobodi navedbe o napetosti v vladni koaliciji zavračajo

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda sicer kljub ostrim kritikam koalicijskih partnerjev vse navedbe o napetosti v vladni koaliciji zavračajo.

Kot poudarjajo, bo sredin sestanek predstavnikov vodstev koalicijskih strank namenjen pregledu ciljev koalicijskih pogodbe, tudi v luči spremenjenih okoliščin, med drugim poplav in zaostrene varnostne situacije.

Glede rekonstrukcije vlade pa poudarjajo, da ob cilju boljše organizacije ta nikakor ne pomeni ukvarjanja same s sabo, da pa gre sicer za zdaj zgolj za idejo, ki je naletela na buren odziv na političnem parketu. Najprej se mora namreč o tem pogovoriti koalicijski trojček, šele nato pa bo jasno, ali obstaja »minimalna pripravljenost« za tak korak.

Premier in prvak Svobode Robert Golob je sicer po seji sveta stranke prejšnji teden dejal, da je pri tem odprto vse, ključno vlogo bo pri presoji odigrala učinkovitost izpolnjevanja koalicijskih zavez, danih tudi volivcem.

»Veliko število je vse, kar je večje od 12«

V zadnjem letu, še posebej ob poletnih ujmah, so po Golobovih besedah ugotovili, da medresorska usklajevanja med velikim številom ministrstev postanejo cokla za učinkovitost delovanja vlade.

»Veliko število je vse, kar je večje od 12,« je ob tem prejšnji teden pristavil Golob, ki si je sicer moral aktualno sestavo vlade z 20 ministri, s katero je obljubljal boljše spopadanje z razvojnimi izzivi, izboriti na referendumu.

Predsednik vlade je ob tem za vzgled v minulih dneh navrgel tudi Švico s sedmimi ministrstvi, a hkrati dodal, da je to za Slovenijo najbrž iluzija.

Nujen pogovor o izpolnjenih koalicijskih zavezah in delovanju vladne koalicije

Koalicijski partnerici SD in Levica si medtem bolj kot pogovora o rekonstrukciji želita pogovor o izpolnjevanju ciljev, zapisanih v koalicijski pogodbi.

»Socialni demokrati pričakujemo iskren in odkrit pogovor o načrtu dela koalicije za naprej, najprej glede ključnih izzivov, med drugim reševanja pereče problematike javnega zdravstva, spopadanja z draginjo in inflacijo, poplavno obnovo ter ostalih aktualnih temah,« so pred sredinim sestankom vodstev koalicijskih strank za STA navedli v SD. Kot so zatrdili, verjamejo, da bodo dosegli dogovor o pričakovanjih in v prihodnje delo povsem usmerili v uresničevanje koalicijskih zavez.

O možnosti rekonstrukcije je sicer predsednica SD Tanja Fajon dejala, da bodo v stranki resno premislili, kaj pomeni drastično nižanje števila resorjev, po predstavljenem načrtu pa se bodo »pozicionirali za naprej«.

V stranki je sicer slišati tudi, da SD na manjšanje števila ministrstev v kvoti stranke ne bo pristala, kot tudi ne na rekonstrukcijo vlade za vsako ceno.

»Politični dogodki prejšnjega tedna odpirajo cel kup vprašanj in povzročajo zaskrbljenost v javnosti kot tudi znotraj koalicije. Za Levico je ključno, da se ukvarjamo predvsem s tem, kako bomo izboljšali življenje ljudi, sanirali posledice poplav,« je o pričakovanjih najmanjše koalicijske partnerice za STA dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko.

Za stranko je po njenih besedah pomemben predvsem pogovor o političnih ciljih do konca mandata in načinu delovanja vlade.

»Odgovornost do volivcev in zavez, ki smo jih dali, so bolj pomembne in večje od znotraj strankarskih ali medkoalicijskih nestrinjanj,« je poudarila Vrečko.

Rekonstrukcija pred decembrom nemogoča

Tudi če bi premierju Golobu uspelo prepričati koalicijski partnerici, da pristaneta na krčenje števila ministrstev, kar bi za seboj najbrž potegnilo tudi spreminjanje obstoječe koalicijske pogodbe, pa rekonstrukcija vlade ne bo mogoča vsaj še do konca decembra.

Aktualno organiziranost vlade določa zakon o vladi, ki so ga volivci potrdili na referendumu novembra lani.

Državni zbor je rezultate referenduma razglasil 23. decembra lani, skladno z referendumsko zakonodajo pa državni zbor leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne more sprejeti, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.