Svet regije se zaradi nesklepčnosti ni opredelil do pokrajin
že na začetku seje je pri točki o težavah pri financiranju visokošolskih programov nastala burna debata. Zaenkrat je visokošolski program v naši regije le eden, in sicer management v agroživilstvu in razvoj podeželja, v prihodnje pa se obetajo še drugi visokošolski in tudi univerzitetni programi. Prvi in edini visokošolski program se sooča s finančnimi težavami, saj država ne pokriva vseh stroškov, razliko pa je doslej pokrivala samo Mestna občina Murska Sobota. Njen župan Anton štihec je svetu regije predlagal, da bi se manjkajoča sredstva, dokler celotnega financiranja ne bo prevzela država, po nekem ključu razdelila na vse občine, saj študenti ne prihajajo samo iz ene. Med razpravo je bilo moč slišati različne poglede, od strinjanja do skrajnih pomislekov, ali je visokošolstvo sploh smiselno, in izjav, da ga ne nameravajo sofinancirati. Na koncu je bil sprejet sklep, da se pripravi predlog o sofinanciranju, štihec pa je poudaril, da bo - ne glede na vse - murskosoboška občina še naprej tudi sama, če bo treba, zagotavljala manjkajoča sredstva, saj ne želi, da bi Fakulteta za kmetijstvo ta program preselila v Maribor, o čemer se je že razmišljalo.
»Nategovanje države«
Najbolj burna razprava je bila pri točki o vodooskrbi Pomurja. Kot je znano, se od podpisa namere leta 2003 do zdaj še ni kaj dosti naredilo. Stroški investicije so v tem trenutku ocenjeni na 100 milijonov evrov, od tega pa bi država zagotovila le 30 milijonov evrov. Ker je zagotovitev pitne vode tako pomembna, obstajata na strani države predlog in možnost po zagotovitvi do 62 milijonov evrov sredstev iz proračuna in kohezijskih skladov. Toda pri pripravi potrebne dokumentacije se je ustavilo že pri državnem lokacijskem načrtu, saj Ministrstvo za okolje in prostor za izdelavo le-tega naj ne bi imelo dovolj strokovnih podlag.
Koliko bodo prispevale občine?
Postavlja pa se še dodatno vprašanje, kdo sploh bo investitor projekta. V veljavni pogodbi je to ministrstvo, po mnenju projektanta željka Blažka pa to ne more biti država, ampak lokalne skupnosti. Na ta račun bi se deleži sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti znatno povečali in ne bi bili le v višini do deset odstotkov, kot je bilo dogovorjeno, ampak bi bila odstotek in davek na dodano vrednost višja od celotne investicije. Slednji po pojasnilih predstavnice MOP-a ne predstavlja opravičenega stroška, saj je oskrba s pitno vodo gospodarska dejavnost.
Zahtevajo novo pogodbo
Sestanek z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom v zvezi s to problematiko je zahteval tudi Klub pomurskih poslancev, kjer se zavedajo pomembnosti projekta, v razpravi pa je bilo veliko sklicevanja na mačehovski odnos države do naše regije. Najbolj "slikovit" je bil župan Radencev Mihael Petek, ki je povedal, da »je država Pomurje s pogodbo nategnila«, kritični pa so bili še nekateri drugi župani. Po skoraj dvourni debati so sprejeli sklep, po katerem je svet regije ministrstvu naložil, da v roku 15 dni pripravi novo pogodbo, ki bo omogočala nadaljnje postopke. Pogodba mora biti skupna in mora imeti jasno določenega investitorja in tudi že upravljavce sistemov.
Zaradi nesklepčnosti brez opredelitve
Pod točko razno je na pobudo štihca in Kluba pomurskih poslancev sledila še razprava o pokrajinizaciji oziroma opredelitev, ali svet regije razdelitev države na pokrajine podpira ali ne. Pokrajinizacija bi prinesla mnogo novosti, ki bi lahko za Pomurje pomenile zmanjšanja zaostanka za drugimi regijami, a določeni pomisleki tudi obstajajo. Ker je bila tako pomembna tematika na sporedu šele ob koncu seje, je do obravnave tega vprašanja precej županov že odšlo, zato je bila sklepčnost še komajda zagotovljena. V razpravi so pokrajinizacijo podprli župani Poredoš (Tišina), Ivanušič (Razkrižje) in Kardinar (Dobrovnik), negativno pa sta se opredelila Slana (Sveti Jurij) in Kampuš (Gornja Radgona). Ker se je seja že precej zavlekla, so jo nameravali z glasovanjem zaključiti, a do tega pa ni prišlo, ker se je župan črenšovcev Anton Törnar odločil oditi. županski kolegi so mu dejali, naj počaka, črenšovski župan pa je odvrnil, da se seja razpleta v politično razpravo in da je bil v preteklosti ustanovitvi pokrajin naklonjen. Z njegovim odhodom se je seja končala predčasno in brez opredelitve, na katero sta upala na seji prisotna pomurska poslanca dr. Mitja Slavinec in Jožef Horvat.
Deljena mnenja
»Na včerajšnji seji Kluba pomurskih poslancev smo se dogovorili, da bi radi pridobili informacijo in stališče sveta regije o ustanovitvi pokrajin, na podlagi katerih bi se lažje odločili na petkovem glasovanju. Tudi če formalnega sklepa o tem na seji ni bilo, smo vseeno videli, da so mnenja deljena in različna, kar potrjuje naše domneve, da se ni lahko odločiti. Kar pa me osebno skrbi, moti in mi povzroča pomisleke, je, da glede na vse pristojnosti in pooblastila, ki jih regija dobi, ni zagotovljenega dovolj denarja. Za Pomurje kot manj razvito regijo ni zagotovljenega nič več denarja, s katerim bi ulovili povprečje ali pospešili razvoj,« pravi predsednik KPP dr. Slavinec.
V skladu z dogovorom je predsedovanje Svetu pomurske razvojne regije med današnjo sejo od Kampuša prevzel župan Hodoša Ludvik Orban.
