Stopili smo v tisti čas leta, ko se praznuje velika noč, največji krščanski praznik.
Ta praznik ne pade vsako leto na isti datum, ampak se praznuje prvo nedeljo po polni luni, ki sledi spomladanskemu enakonočju v marcu.
Bogata velikonočna tradicija
Velikonočna tradicija »pomeni« neko daljše časovno obdobje. Prične se s 40-dnevnim postom, ki se začne na pepelnično sredo, in konča z veliko nočjo. Vse to vmesno obdobje je čas za notranji vpogled in nekako posnema Jezusov odmik v puščavo, kjer se je 40 dni postil in molil, hkrati pa premagal »skušnjave«.
Zadnja nedelja pred veliko nočjo je poimenovana cvetna nedelja, takrat pa se blagoslavljajo oljčne vejice, ki naj bi skozi celo leto odganjale bolezen, povečevale plodnost in varovale pred udarom strele.
Od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka
Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje z apostoli, predno je bil na veliki petek križan. Na veliko soboto katoličani v cerkvi blagoslavljajo velikonočne jedi, ki predstavljajo simboliko krščanskega praznika.
Velikonočna nedelja se začne v »znamenju« procesije, ki ji sledi velikonočni zajtrk, ob katerem naj bi se zbrala vsa družina. Velikonočni ponedeljek je državni praznik in dela prost dan, namenjen pa je veselemu druženju.
Na veliki četrtek utihnejo cerkveni zvonovi, ki ponovno zadonijo v nedeljo zjutraj kot opomnik na Jezusovo vstajenje.
Med vernike poslane velikonočne poslanice
Tudi voditelja dveh cerkva, evangeličanski škof Leon Novak in pastor binkoštne cerkve Daniel Grabar, sta ob prazniku med ljudi poslala sporočila ljubezni.
Murskosoboški škof Peter Štumpf tokrat poslanice na vernike ni naslovil.
Novak je v svojem sporočilu med drugim dejal:
»Če ne bi bilo velikonočnega čudeža, ne bi obstajalo prenovljeno življenje, ki se bo nadaljevalo onkraj naše ere. Izostal bi nov začetek, vstajenje v prenovljenem telesu, obnova zdaj uničene in razrušene Zemlje.«
S pridihom preteklosti …
Del Grabarjevega sporočila se glasi takole:
»Simbolika velikonočnega praznovanja postaja vse bolj sodobna. S pridihom preteklosti nas nagovarja, nas usmerja v zagotavljanje čarobnosti praznovanj. Potrebujemo jo, želimo si jo. Posebnost praznovanj, ki bi nas iztrgala iz sivine in naporov vsakdanjika.«
Poslanicama lahko v celoti prisluhnete v posnetku. Vesele praznike.
