Število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji se povečuje, tudi v Pomurju.
Razlogi za povečanje števila prejemnikov denarne socialne pomoči, bi lahko bili v tem, da pomoči ni treba več vračati, vendar pa socialni delavci opozarjajo, da so stiske vse večje.
Ker pomoči ni potrebno vračati, ljudje prosijo zanjo
Februarja je v Sloveniji denarno socialno pomoč prejemalo nekaj manj kot 54 tisoč oseb, kar je okoli 4000 upravičencev več kot lani. Razlog za to na pristojnem ministrstvu vidijo v tem, da pomoči ni več potrebno vračati, zato razumljivo več ljudi prosi zanjo.
Spremembe socialnih zakonov
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spominjajo, da so lani začele veljati spremembe obeh socialnih zakonov, s katerimi se je med drugim omililo dedovanje pri denarnih socialnih pomočeh.
»Izredne denarne socialne pomoči se ne vrača, pri denarni socialni pomoči pa se je vračilo pri dedovanju omejilo,« so pojasnili za STA.
Zaradi teh popravkov so pričakovali povečanje števila prejemnikov denarne socialne pomoči, kar se je dejansko tudi zgodilo, saj so jih v decembru 2013 našteli 47.799, leto kasneje pa že 52.407.
Pomurje drugo v Sloveniji po številu prejemnikov pomoči
Najbolj je njihovo število naraslo v Zasavju, kjer je tudi sicer število oseb, ki prejemajo denarno socialno pomoč na tisoč prebivalcev, najvišje med vsemi regijami. Sledi mu Pomurje, poslabšuje pa se stanje celo na Primorskem.
Banke zapirajo transakcijske račune zaradi dolgov
Dogaja se, da vse večjemu številu ljudi banke zapirajo transakcijske račune, zaradi neporavnanih dolgov pa skoraj nimajo možnosti odpiranja novega računa pri drugi banki. Po podatkih centrov za socialno delo, je najtežje preživeti samo z denarno socialno pomočjo tistim, ki živijo sami.
»Vendar v našem okolju niso edina težava ljudje, ki so odvisni od socialnih pomoči, temveč še številni drugi, ki prejemajo minimalne plače in nizke pokojnine. Ti so še nekoliko na slabšem kot prejemniki pomoči.«
Edini možnosti za spremembo in izboljšanje stanja vidijo v nižanju brezposelnosti in ustrezno plačanem delu. Do takrat pa vsaj v zagotovitvi dovolj ustreznega kadra za pomoč tem ljudem. Saj naj bi po podatkih, ki jih je centrom za socialno delo v letu 2013 predstavljala ministrica, je v Sloveniji na področju socialnega varstva zaposlenih 42 odstotkov strokovnih delavcev v primerjavi z Evropo, standard storitev je zastavljen visoko in ga s številom zaposlenih več ne zmoremo zagotavljati.
