Zavetišče za brezdomce deluje že eno leto
Kakšne so po vašem potrebe marginalnih skupin na področju Pomurja in katere so te marginalne skupine?
Poleg termina marginalne skupine se vedno bolj uveljavlja termin ranljive družbene skupine. Družbena marginalizacija je namreč posledica večje ranljivosti določenih socialnih skupin. Raje se torej ukvarjamo z vzroki kot s posledicami. Največ oseb s katerimi se ukvarjamo lahko uvrstimo v naslednje skupine: invalidi, osebe z motnjo v razvoju, bivši odvisniki, mlajše osebe brez izobrazbe, starejše osebe, ki so izgubile delovne mesta v tradicionalnih industrijah, Romi in podzaposleno kmečko prebivalstvo. Kot že rečeno vidimo največje potrebe oseb iz ranljivih družbenih skupin na področju njihovega zaposlovanja. Največjo in najtežjo zaposljivo skupino brezposelnih oseb v Pomurju tvorijo invalidi, ključni problem njihovega zaposlovanja pa je v njihovi neustrezni usposobljenosti za delo na razpoložljivih delovnih mestih. Zato pri nas invalidne osebe vedno ustrezno usposobimo za dela na vseh področjih, ki jih pokrivamo z namenom, da si pridobijo znanja in spretnosti, ki jim bodo v prihodnje omogočile zaposlitev. Naša odgovornost pa je tudi razvoj novih delovnih mest in novih oblik zaposlovanja.
Lahko naštejemo nekaj projektov, ki ste jih izvedli. Med njimi tudi prvo murskosoboško zavetišče za brezdomce. Je zavetišče že doseglo svoj namen?
Zavetišče za brezdomce Murska Sobota je namenjeno ljudem brez doma – brezdomcem. Le to pa ne nudi zgolj strehe nad glavo, ampak tudi strokovno vodene socialno – varstvene storitve (svetovanje, vodenje, urejanje…); govorimo o celostni obravnavi posameznika. Tako zavetišče dosega svoj namen s tem, da v prvi vrsti nudi ljudem »s ceste« dom (nočitev, hrano, dnevni prostor, možnost higienskega urejanja) in jim s tem zagotovi možnost, da začnejo delati na sebi, reševati osebne stiske in težave, dobijo pomoč pri urejanju statusa, dokumentov, zdravstvenega stanja, stanovanjskega položaja. Kot posebno aktivnost našega zavetišča bi omenil delo z brezdomci, v smeri (ponovne) delovne aktivacije, pa naj si to razumemo kot aktivno skrb za sebe ali kot skrb za čistočo znotraj hiše ali njeno okolico ali pa vključitev v (redno) zaposlitev v drugih programih društva Mozaik.
Kakšno je vaše prvo srečanje z človekom, ki potrebuje pomoč? Vam več pove besedno ali nebesedno izražanje?
Prvo srečanje je ponavadi težavno, saj človek izpostavi svojo stisko, težavo, o kateri vsak težko govori. Iskati pomoč v takih situacijah, kot je brezdomstvo, je zagotovo zelo težko in zato je empatičen in razumevajoč odnos še toliko važnejši. Ko se oseba znajde v taki stiski, da ne ve kje bo zvečer spala, ji dejansko ni potrebno veliko govoriti, neverbalni odraz, osramočenost, zadrega in brezizhodnost se odražata že z neverbalnim stikom. Zagotovo je razumevanje in vsestranska podpora osebi s težavo, takrat najpomembnejše in nepogrešljivo.
S kakšnimi težavami prihajajo Ijudje k vam? Pridejo sami ali jih„najdete“?
Poti do vključitve v program so različne, odvisno od tega za kateri program gre. Vključitev v Zavetišče je pogojena z napotitvijo s strani pristojnega Centra za socialno delo. Vključitev v Bivalno skupnost Pomurja pa je samostojna, ko si to uporabnik želi in podpiše pogodbo. Vključitev v programe delovnih usposabljanj in zaposlovanja pa poteka v sodelovanju z območno službo zavoda za zaposlovanje in inštituta za rehabilitacijo RS. Ljudje k nam prihajajo z različnimi težavami. Od stanovanjskih: deložacije, življenje v nevzdržnih razmerah, bega pred nasiljem partnerja, partnerke, post – penalne situacije. Osebnih: alkoholizem, odvisnost od nedovoljenih drog, osebe s prepovedjo približevanja, beg polnoletnih otrok od doma, težave v duševnem zdravju, itd. Ekonomskih: dolgotrajna brezposelnost, nezmožnost plačevanja računov, itd..
Vsakemu posamezniku se lahko zgodi, da pristane na cesti. Iz takšnih ali drugačnih razlogov. Koliko brezdomcev imamo v Pomurju?
Potreba po zavetišču se v Pomurju kaže že vrsto let. Realno oceno je zelo težko podati, saj je veliko »skritega brezdomstva«. Tako naj bi bilo v Pomurju nekje 40 znanih in nekaj manj skritih brezdomcev.
Na podlagi kakšnih kriterijev se odločate, kateri brezdomec ima prednost na čakalni listi?
Sprejem v Zavetišče se opravi s podpisom dogovora o zagotavljanju storitve bivanja v zavetišču za brezdomce Murska Sobota, ki ga mora podpisati vsak uporabnik in seveda s tem sprejeti hišni red in pravila, ki veljajo v Zavetišču. Tako v zavetišče ni dovoljen vnos alkohola, drog, ukradenih predmetov in orožja. Prav tako so prepovedane vse oblike psihičnega in fizičnega nasilja, agresije ter nestrpnosti. Zavetišče je odprto le do 22.00 ure zvečer, po tej uri vstop več ni mogoč. že s tem se naredi selekcija, saj nekateri teh pravil nočejo, ne zmorejo ali ne znajo sprejeti in se jih držati in zato ne morejo živeti v murskosoboškem Zavetišču. Drugače pa smo pripravljeni sprejeti vsakega, ne glede na kakšno koli osebno lastnost, spol, nacionalno pripadnost, itd.. odprti smo za vse, ki rabijo pomoč in so preko vzpostavljenega delovnega odnosa pripravljeni na celostno dolgoročno reševanje osebne situacije. Prednostno pa smo pripravljeni sprejeti tudi osebo, ki se je čez noč znašla na cesti, ki nima več kje preživeti noči.
Služi zavetišče kot „odskočna deska“ varovanca v normalno življenje ali bivališče širokosrčno subvencionirala lenobo in slabe človeške razvade, kot so alkohol in ostale prepovedane substance?
Namen Zavetišča je celostno usposobiti posameznika za nadaljnje samostojno in aktivno življenje. Zavetišče za brezdomce v Murski Soboti je kvalitetna skupnostna služba, ki deluje po načelih normalizacije in krepitve moči. Kot je bilo že povedano se mora vsak sprejeti uporabnik držati hišnih pravil, skrbeti mora za lastno higieno; sami skrbijo tako za čistočo znotraj hiše, kot za okolico Zavetišča. Naš način dela nam ne dovoljuje, da bi zaposleni kar koli delali namesto uporabnikov. Zaposleni vzpodbujamo uporabnike, da si sami iščejo zaposlitev, da si sami pridelajo hrano na vrtu, spečejo ob nedeljah pecivo, učimo se ravnati z denarjem, itd.. Danes postaja koncept nudenja pomoči v stiski zastarel koncept, saj postavlja uporabnika v pasivno vlogo, tako delamo na krepitvi moči, opolnomočenju. Kar se tiče alkohola, bi naj (stereotipno) bil sopotnik brezdomca ali krivec za brezdomsko situacijo. Moramo priznati, da v nekaterih primerih, dana teza res drži in za te uporabnike je važno, da če hočejo živeti v zavetišču za brezdomce, da se odvisnosti odzdravijo, ali vsaj začnejo delati na tej oviri. Pijan ali zadet uporabnik, ki se ne zmore ali noče držati pravil, ne more živeti v bivalni skupnosti ljudi (v Zavetišču), še posebej, ker je ta skupnost umeščena v mirno sosesko na Tomšičevi ulici. Pri tem smo vsakemu uporabniku pripravljeni stati ob strani, mu nuditi podporo ob odločitvi za zdravljenje. Skratka Zavetišče je umeščeno v mirno sosesko in si ne more privoščiti dolgotrajnega kampiranja alkoholikov ali odvisnikov od nedovoljenih drog. če ti sami niso pripravljeni spremeniti svojega načina življenja in ga približati zahtevam skupnosti, žal, v zavetišču ne morejo bivati. Uporabnike, ki kažejo zanimanje za delo, vključujemo v delo v razne programe društva Mozaik, vključimo jih preko programov APZ ali preko javnih del in v bodoče jih bomo tudi redno zaposlili. To predstavlja viden napredek v načinu dela z brezdomci v Sloveniji.
Nekateri občani v bližini zavetišča se še vedno ne strinjajo z njegovo lokacijo. Pravijo, da je sedaj več policijske intervencije kot je bila nekoč. Kaj pravite na to?
Zavetišče uporabnikom postavlja pravila, ki jih večkrat ne vzdržijo, takrat je potrebno, da sodelujemo s Policijo, ne samo zaradi varnosti uporabnikov in zaposlenih ampak tudi za to, da bi soseska dobila občutek varnosti. Upam, da sosedje razumejo prisotnost Policije v pozitivnem smislu, ki kot varuhi miru skrbijo, da stvari niso prepuščene same sebi, da dogajanje v Zavetišču ni nenadzorovano in da so s tem pridobili garancijo da so stvari pod kontrolo. Nenazadnje pa bi tudi dodal, da s sosedi za enkrat še nismo imeli nobenih težav in tudi oni z nami ne. Da se pa v zavetišču ne dogaja nič nenavadnega, nevsakdanjega ali nelegalnega, pa si lahko vsak posameznik zmeraj pride pogledat, vsakega obiska smo zelo veseli in zmeraj so odzivi gostov zelo pozitivni. S tem smo spremenili že marsikatero stereotipno prepričanje posameznika in to potrjujemo tudi s sodelovanjem z zunanjimi institucijami – ena izmed njih je tudi Policija. Problem, ki se nam je pojavil, pa je to, da okolica vsako policijsko intervencijo pripiše Zavetišču, čeprav večkrat ni bila povezana z njim.
Ima država in Mestna občina Murska Sobota dovolj posluha za vaše potrebe in delovanje?
S strani države trenutno nimamo velikega posluha, saj nam Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve financira samo polovico strokovnega delavca (za program Zavetišče za brezdomce). Zagotovo s tem, glede na obseg in zahtevnost dela, ne moremo biti zadovoljni. Obratno pa se občina MS zaveda veličine projekta Zavetišče za brezdomce, financira nam enega delavca za polni delovni čas in dva delavca preko javnih del. Glede na to, da se program izvaja 24 ur na dan, ne glede na praznike, vikende, bi potrebovali še vsaj dva redno zaposlena delavca za polni delovni čas. želimo si tudi nekoliko večjega posluha s strani občinskega javnega stanovanjskega sklada, ki nam viša najemnino za uporabo hiše v skladu z večanjem števila uporabnikov. To pomeni, da ob polni zasedenosti zavetišča plačujemo najemnino, ki krepko presega tržne najemnine za podobne hiše v Murski Soboti.
Imamo Pomurci socialno – humanitarni čut?
Odvisno od posameznika, odvisno od generacije. Zagotovo je zaznati v Pomurju večjo senzibiliteto do brezdomstva. Vseeno je to mlad pojav v Pomurju, komaj zadnjih nekaj let se o brezdomstvu v Pomurju javno govori. Slovenija je komaj začela uvajati kvalitetne socialne programe za brezdomce. Mineva komaj prvo leto od odprtja Zavetišča v Murski soboti. Tako da smo na začetku in je solidaren pristop še prisoten. Veliko je ljudi, ki so pripravljeni sodelovati z nami, nam prinesejo hrano, oblačila ali nam pomagajo na kakšen drugačen način. Pa hkrati je tudi močna skupina, ki nasprotujejo Zavetiščem ali sorodnim programom in menijo, da so si brezdomci sami krivi za položaj, v katerem so se znašli in da ti programi le podpirajo lenobo. Slab zgled za socialno – humanitarni čut je zagotovo dejstvo, da nekateri ljudje nočejo takšnih programov v svoji bližini. že dobro leto dokazujemo, da zavetišče v skupnosti ne vpliva na kvaliteto življenja skupnosti (sosedov); ob dobrem strokovnem delu, sodelovanju zunanjih organizacijah in sodelovanju s skupnostjo jo bogati in daje možnost življenja marginalnim skupinam in jih normalizira.
Ena najnovejših Mozaikovih projektov sta zaposlitveni center KORENIKA in Panonska vas. Kaj vse ponujata?
Zaposlitveni center KORENIKA bo deloval na obnovljeni kmetiji v Šalovcih, kjer bo nudil trajno zaposlitev desetim invalidom, katerih sposobnosti niso primerne za vključevanje v običajno delovno okolje. Ukvarjali se bodo z ekološkim kmetijstvom in ekološko predelavo živil, kamor štejemo predvsem sušenje sadja in zelišč, hladno stiskanje semen sončnic, oljne repice, buč in lanu ter predelava naravnega kisa. Dela pri obnovi kmetije se ravnokar končujejo otvoritev zaposlitvenega centra Korenika in pričetek njegovega rednega delovanja pa pričakujemo v drugi polovici oktobra. Poleg samih izdelkov iz ekološke pridelave in predelave bo možno v prostorih centra izvajati tudi strokovna in družabna srečanja, posamezne delovne skupine pa bodo izvajale tudi storitve na terenu. Projekt PANONSKA VAS poteka ob podpri Ministrstva za kulturo in se osredotoča na izvedbo delovnih usposabljanj za invalide na področju ohranjanja in kreativne uporabe kulturne dediščine. Izvedli bomo delovna usposabljanja za invalide na področju tradicionalnega graditeljstva in tradicionalnih obrti, ki so povezane s kreativno uporabo materialov kot so les, slama in ilovica. Dolgoročna vizija projekta je zgraditi živ muzej na prostem, ki bo omogočal prikaz materialov in tehnik tradicionalnega graditeljstva ter kreativno uporabo tradicionalnih obrti. Njegova izgradnja in delovanje bosta podprta z delom oseb iz ranljivih družbenih skupin. Več o projektih si lahko preberete na naši spletni strani: www. mozaik-drustvo.si
Pri realizaciji zavetišča so poleg Centra za socialno delo Murska Sobota sodelovali še Mestna občina Murska Sobota (MOMS) prek Javnega stanovanjskega sklada in društvo Mozaik, katerih poslanstvo je socialno vključevanje ranljivih družbenih skupin Pomurja.
