V Murski Soboti simpozij ob 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča: Küzmič postavil normo prekmurskega knjižnega jezika

V veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu 3 se je dopoldne začel dvodnevni simpozij ob 300-letnici rojstva slovenskega pastorja, teologa in prevajalca Štefana Küzmiča, ki je utemeljil prekmurščino kot knjižni jezik.

V četrtek se bo simpozij o Küzmičevem življenju in delu preselil v Mursko Soboto.

Küzmič postavil normo in predpis prekmurskega knjižnega jezika

Predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar je v vabilu na simpozij spomnil, da je Küzmič s svojim življenjskim delom, prevodom Nove zaveze Svetega pisma iz stare grščine (1771), kot je zapisal prof.

Marko Jesenšek, »postavil normo in predpis prekmurskega knjižnega jezika. Gre za enega najpomembnejših dogodkov iz kulturne zgodovine Slovencev, ki je predramil Slovensko krajino in narodnoprebudno ter jezikovno ozavestil Slovence med Muro in Rabo, hkrati pa je odločilno vplival na poenotenje slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja«.

Dopoldanski del simpozija bo potekal na SAZU, od 15. ure dalje bo simpozij potekal v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu.

V četrtek se bo simpozij, ki ga soorganizirajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Evangeličanska cerkev AV v Sloveniji, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Slovenska matica, preselil v dvorano Evangeličanske cerkve v Murski Soboti.

Posvetil služenju svojim rojakom

Števan Küzmič se je rodil leta 1723 v naselju Strukovci. Po osnovni šoli je nadaljeval izobraževanje na višji evangeličanski šoli v Šopronu, nato v Gyoru (Gjuru) in Bratislavi, kjer je študij tudi zaključil. Leta 1751 se je zaposlil kot učitelj v artikularnem kraju Nemescso (Čobin).

Nanj je tedaj pomembno vplival ugledni bratislavski duhovnik Samuel Wilhelm Serpilius, ki ga je spodbujal na njegovi življenjski poti.

Küzmič je življenje posvetil služenju svojim rojakom, kar dokazujejo njegova dela v maternem jeziku. Po Abecedniku in Katekizmu, ki sta danes izgubljena, je leta 1754 pripravil Vöre krsztsanszke kratki navuk, tj. učbenik za šolske in domače potrebe z osnovami krščanstva za utrjevanje vere.

Leta 1755 je nastopil službo evangeličanskega duhovnika v drugem artikularnem kraju, Šurdu, kjer si je ustvaril družino, tam pa je tudi umrl.

V Šurdu je prevedel in pripravil za tisk svoje življenjsko delo Nouvi zakon (1771; ponatisi 1817, 1848, 1883, 1928; faksimile 1999), prevod Nove zaveze Svetega pisma iz stare grščine in s tem postavil normo in predpis prekmurskega knjižnega jezika.

Küzmič je pripravil za verske in šolske potrebe tudi pesmarico, ki jo je dopolnjeno leta 1789 objavil njegov naslednik v Šurdu Mihael Bakoš - Nouvi Graduval je prva tiskana evangeličanska pesmarica, je o Küzmiču zapisano v zborniku simpozija.