Družina Kuzma v Gančanih letos praznuje 94. obletnico sodarske obrti, njihovi sodi pa se prodajajo tako doma kot po Evropi.
Leta 1921 se je sodarske obrti lotil pradedek Ivan Kuzma, pri čemer imajo iz tistih časov še danes ohranjene dokumente za obrtniško dovoljenje kot tudi izkaznico. V majhni delavnici, ki je velika zgolj 30 kvadratnih metrov, so poleg sodov iz lesa izdelovali še škafe, čebre, kadi za zelje in grozdje, vedra, posode za kis, zaseko in tünko… Obrt se je z leti razširila in posodobila, znani so postali celo na evropski ravni. Po očetu Ivanu je sodarsko obrt leta 1946 prevzel sin Anton in jo vodil dolgih štirideset let. Tudi sedaj, ko je star 92 let, ga lahko vsak dan srečamo v delavnici, saj pravi, da brez tega dela ne bi mogel živeti. Ta opravila ga namreč krepijo, tam najde mir in zadovoljstvo.
Na začetku so izdelovali manjše sode (od 30 do 500-litrske) in jih prodajali po sejmih ali pa so ponje prišli vinogradniki iz Pomurja in Medžimurja. Kasneje so se lotili izdelovanja večjih sodov, obrt pa z leti dopolnjevali z novimi vsebinami. Lesene sode so sčasoma izrinili kovinski in plastični, kar pa po mnenju sodarskih mojstrov iz Gančanov ni dobro, saj vino najbolje zori v lesenih.
Danes sodarsko obrt nadaljuje sin Anton mlajši, v sodobno opremljeni delavnici sode izdelujejo predvsem s stroji in po naročilu. Veliko jih prodajajo v Goriška Brda, Italijo, na Hrvaško, v Avstrijo. Anton je povedal, da je za izdelovanje sodov najprimernejši les hrasta, akacije in murve, za enega pa uporabi od 25 do 35 lesenih dog. Večinoma ga kupujejo na Goričkem in od slovenskega gozdarskega podjetja.
Da sodarska obrt ne bi zamrla, so se odločili, da prihodnjim generacijam zapustijo staro sodarsko orodje. Tako so v sklopu sodarske delavnice pred kratkim dokončali projekt sodarskega muzeja. Za ureditev in postavitev eksponatov so se prijavili na razpis Las pri dobrih ljudeh Črenšovci in s pomočjo lastnih ter evropskih sredstev uredili lep sodarski muzej. V njem si lahko ogledate najrazličnejšo sodarsko orodje, ki se je pred 94 leti uporabljalo za ročno izdelovanje sodov in drugih lesenih izdelkov za domačo uporabo. Tako so se do danes ohranili ročni izpahovalnik za izdelovanje dog, leseni obliči, utorniki, rezilniki, skobelniki, razne ročne žage. Ohranjen je tudi sodarski vijak, ki je star več kot 100 let, in drugi sodarski eksponati. Muzej pa krasijo tudi različne slike in obrtna dovoljenja. Posebno mesto ima še klarinet, kajti pradedek Ivan Kuzma je ob delu v delavnici zmeraj našel čas za glasbo.
Z novo pridobitvijo so postali še bolj prepoznavni doma in v tujini, muzej pa je tudi velika pridobitev za občino Beltinci, saj pozitivno vpliva na razvoj podeželskega turizma.
J. Ž.
