Lov s sokoli ponazarja sožitje med človekom in naravo
Zgodovino sokolarstva na Slovenskem, kjer je tradicija stara že častitljivih 800 let in delovanje Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed je v svojem nagovoru orisal predsednik zveze, Roman Savič, dr. vet. med.. Tudi v Pomurju od leta 2006 deluje sokolarsko društvo, katerega predsednik je Dragan Zemljič, ki je predstavil društvo in sam potek lova s pticami ujedami. Organizatorji so v želji, predstaviti zgodovino sokolarstva, zavrteli časovni stroj in tako so obiskovalci lahko videli kostumirane sokolarje, ki so ponazarjali Orient, kjer je lov s sokoli privilegij elite, obdobje renesanse, vrhunec sokolarstva v Evropi in obdobje baroka, ki predstavlja začetek konca aristokratskega obdobja sokolarstva.
Najpogumnejšim obiskovalcem se je sokol usedel na roko
Prireditev, v kateri so sodelovali tudi Prekmurski rogisti, si je z zanimanjem ogledalo številno domače občinstvo, posebni gostje pa so prišli tudi iz prijateljske občine Zdole. Po uradnem delu so sokolarji svoje ptice predstavili obiskovalcem, odgovarjali na številna vprašanja in prijazno pozirali fotografom. Najpogumnejši obiskovalci so si tudi nadeli rokavico in tako prvič v življenju na rokah držali plemenite ptice ujede, med katerimi so bili tudi sokol selec, kragulj, arktični sokol in feldeggov sokol. Za sokolarje in obiskovalce so poskrbeli tudi člani in članice beltinskih društev, tako da so na stojnicah lahko poskusili med in izdelke iz medu čD Beltinci, mlado vino vinogradniškega društva Beltinci in langaše, ki so jih ocvrle članice TD Beltinci, v restavraciji V grajskem stolpu pa so dogodku primerno pripravili fazanjo juho, ki je sokolarje in obiskovalce ogrela v nekoliko hladnem sobotnem dopoldnevu.
Lov s sokoli ponazarja sožitje med človekom in naravo
Po svečani otvoritvi so se sokolarji odpravili v naravo, kjer so s svojimi pticami in posebej za lov s sokoli izurjenimi lovskimi psi izbranemu občinstvu prikazali čudovito predstavo sožitja človeka in narave. Sokolar je namreč lovec, ki se odpoveduje strelnemu orožju in se zanaša zgolj na nagone in moč naravnega plenilca. Divjadi daje vse možnosti, da tudi ona izkoristi vse svoje sposobnosti, ki so plod soodvisnosti in razvoja skupne evolucijske poti med plenom in plenilcem. Sokolar stremi, da sokolarsko ptico pripelje v psihofizično stanje, ki je primerljivo z njenimi vrstnicami v naravi.
Sokoli rešujejo človeška življenja
člani Slovenske zveze za sokolarstvo s svojo dejavnostjo tudi skrbijo za ohranjanje tradicije sokolarstva ter varstvo in vzrejo ptic ujed. Sokolarstvo pa nenazadnje prispeva tudi k varovanju življenj ljudi in preprečevanju nastanka gmotne škode v letalskem prometu, med drugim tudi na letališču Jožeta Pučnika na Brniku.
Razvoj sokolarstva skozi čas
Legenda pravi, da je pred več tisoč leti nekje na ravnici osrednje Azije človek ujel sokola. Da bi spoznal duha divje ptice, ga je hranil in udomačil, nato pa izpustil na prostost. Svoboden se je sokol dvigal vedno višje pod oblake, dokler pod seboj ni ugledal plena in ga v strmoglavem naletu ulovil. Vendar potem z ulovom ni odletel, ampak je čakal človeka, da bi ga delil z njim. Tako se je pred davnimi časi rodila umetnost in znanost sokolarstva. Natančno mesto in čas izvora sokolarjenja nista znana, vendar večina zgodovinskih virov kaže, da so ta način lova razvili prebivalci prostranih azijskih step na prelomu drugega v prvo tisočletje pred Kristusom. V srednjem veku je sokolarstvo v Evropi doživelo svoj razcvet. Razlikovati so začeli med ti.«lovom nizkega leta« s kragulji in skobci, ki je ohranil izvorni namen sokolarjenja, ter plemenitim »lovom visokega leta« s sokoli, pri katerem je bila osnovno vodilo letalska predstava najvišjega ranga. Slednji je kmalu postal priljubljen način druženja evropske aristokracije, zato je pomembno vplival na politično in gospodarsko dogajanje ter kulturni razvoj tedanje družbe. V drugi polovici 18.stoletja je sokolarstvo v Evropi začelo zamirati. Napoleon je na zasedenih ozemljih plemstvu ukinjal privilegije, med katerimi je bil tudi lov visokega leta s sokoli. Lov nizkega leta za preskrbo s hrano pa se je umaknil vedno bolj izpopolnjenemu strelnemu orožju. S tem je bilo v Evropi tudi konec zakonitega varstva ujed, vse so dobile status »škodljivcev », ki jih je spremljal v pozna leta 20. stoletja.
Avtor: Denis Cizar
