Generacija tridesetletnikov postaja najbolj ranljiva skupina na trgu dela in tudi v Pomurju tridesetletnikom ni posuto z rožicami. Delež brezposelnih tridesetletnikov se je namreč od leta 2008 do danes potrojil.
Vse bolj postaja jasno, da bo največji poraženec gospodarske krize postala zdajšnja generacija tridesetletnikov, saj so na trg dela prišli sorazmerno pozno in v času največje krize. Delo preko študentskega servisa se je veliki večini od njih zavleklo, delodajalci pa dajejo običajno prednost mlajšim in svežim diplomantom. Delež brezposelnih tridesetletnikov se je tako od leta 2008 do danes potrojil. Ukrepi aktivne politike pa jim niso namenjeni, saj gre večina državnega denarja za mlajše od 30 let ali starejše od 50 let.
Pri pomurskih tridesetletnikih smo se zato odločili preveriti, kako vidijo razmere na trgu dela, kakšne izkušnje imajo z iskanjem službe in ali je še ostalo kaj optimizma glede prihodnosti. Pravijo, da so razmere neugodne, da je težko dobiti delo brez poznanstva in ne dobijo priložnosti, da bi se dokazali, a kljub ostajajo optimistični.
Dušan, uni. dipl. inženir elektrotehnike, 29 let:
»Razmere na trgu so zelo slabe, predvsem v Pomurju, kjer je zelo malo podjetij, ki zaposluje delavce z mojim kadrom, zato sem se odločil za iskanje službe tudi v tujini, kjer je ponudb prostih delovnih mest precej več, ampak je tudi zelo težko dobiti delo z mojo izobrazbo. Problem je predvsem, ker imam premalo izkušenj na določenih področjih, da bi pa se lahko dokazal pa ne dobim možnosti. Največji problem pa je predvsem, če nimaš poznanstva, zelo težko dobiš delo, saj dobijo delo prej tisti, ki imajo poznanstvo, kot pa tisti, ki ga nimajo, čeprav bolj ustrezajo razpisanem delovnem mestu. Poslal sem zelo dosti prošenj, največ odgovor sem dobil iz tujine, pri nas pa večinoma odgovora sploh ne dobim. Glede prihodnosti, upam, da se bo kaj spremenilo, da se bo stanje na trgu dela izboljšalo, in da dobim možnost za delo z mojo izobrazbo.«
Nina, uni. dipl. inženir kemijskega inženirstva, 28 let:
»Trg dela je preskromen s svojo ponudbo del, predvsem za visoko izobraženi kader. Že nekajkrat sem naletela na negativen odziv delodajalca, da imam previsoko izobrazbo za določeno delo, ki ni bilo moje stroke. Trenutno sem zaposlena prek javnih del, ampak to je le za določeno obdobje. Vzporedno si iščem službo in sem osredotočena predvsem na območje trga dela pomurske in podravske regije, vse bolj pa razmišljam,da bo potrebno iti izven teh meja in si tam poiskati službo ter začeti graditi kariero. Optimizem za prihodnost mora obstajati, saj verjamem, da se bo stanje moralo enkrat izboljšati.«
Mateja, profesorica:
»Razmere na trgu dela za nas, ki smo diplomirali po letu 2008 ostajajo zelo neugodne. Mladi, ki smo želeli čim prej diplomirati, si poiskati službo in si ustvariti družino, smo ostali brez možnosti zaposlitve. Če pa že dobiš zaposlitev, je ta preko različnih evropskih programov, za kratek čas. Pri 30-ih letih so potem naše izkušnje skakanje iz enega programa v drugega, iz ene subvencije v drugo, nimamo pa stabilnosti in varnosti. Optimizem v Sloveniji glede zaposlitve je zelo majhen, saj ti, če nimaš dobrih poznanstev, če nisi član elit, ne pomagajo niti izkušnje, izobrazba, kaj šele prostovoljno delo. Sprašujem se, če nam bodo v prihodnosti pomagala poznanstva, ali pa bo za nas ostala priložnost samo še tujina, ki pa ne vemo, ali je obljubljena deleža ali kruta realnost.«
