Intervju s Stanislavom Srako, direktorjem RA Sinergija
Razvojna agencija Sinergija, ki ob pospeševanju podjetništva skrbi tudi za gospodarski ter duhovni razvoj podeželja,
deluje na področju Razvojne koalicije Sinergija od leta 1998. S
Stanislavom Srako, direktorjem agencije, smo se pogovarjali o zanimivem
projektu Lokalne razvojne fundacije, o sestavi Regionalnega razvojnega sveta, o Regionalnem razvojnem programu in tudi o tem, kako na vse to vplivajo bližajoče se lokalne volitve
Kako bi ocenili zdaj že osemletno zgodovino Razvojne agencije Sinergija?
RA
Sinergija je bila ustanovljena februarja 1998 po sklepu vseh občin UE
Murska Sobota razen Mestne občine Murska Sobota. Tem občinam so se
pridružile še Območna gospodarska zbornica, Območna obrtna zbornica in
Zavarovalnica Triglav.
Raje vidim, če naše delo ocenjujejo drugi.
Vsa letna poročila so bila do sedaj soglasno potrjena s strani
ustanoviteljev. Sam sem pa po naravi tak človek, da se nikoli ne
zadovoljim s trenutnim stanjem. Zmeraj je lahko še bolje. Začeli smo
kot lokalni podjetniški center za pomoč malim podjetjem in novim
podjetnikom, zdaj pa smo se razvili v organizacijo z nekajkrat širšim
poslanstvom, kot je razvojna agencija.
Kakšnim projektom dajete posebno pozornost?
Primarno
smo odgovorni za področje enajstih občin ustanoviteljic, ki so tudi
področje Razvojne koalicije Sinergija. Primarno poslanstvo je pomoč
malim in srednjim podjetjem, odgovorni smo tudi za prijave na razpise
in finančno podporo, kredite, garancije. Naša pomembna vloga je
predvsem presojevalna. Ne smemo biti navijač podjetniku. Presojevalna
funkcija je prav tako pomembna kot svetovalna.
Nosilna hrbtenica
agencije so projekti razvoja podeželja. Predvsem na področju Goričkega
smo izpeljali krovno razvojno nalogo, veliko projektov in tudi konkretnih
izvedbenih načrtov. Pomembno področje našega delovanja predstavljajo
e-vsebine, torej uvajanje e-poslovanja v mala in srednja podjetja ter
promocija e-poslovanja med prebivalci. Smo tudi referenčni center za
e-poslovanje za celotno področje Pomurja. Delujemo tudi na nekaterih
specifičnih področjih, kot sta žensko podjetništvo, podjetništvo za
mlade, podjetniški krožki v osnovnih šolah. Najbolj aktivni smo v
zadnjih dveh letih na področju izobraževanja odraslih, predvsem
dolgotrajno brezposelnih. Smo nosilna institucija pri vzpostavitvi
Lokalne energetske agencije za Pomurje, ki se ukvarja predvsem s
področjem obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.
Pomoč malim in srednjim podjetjem je vaše primarno poslanstvo. Kako uspešni ste bili na tem področju?
če
upoštevamo samozaposlitve in ustanovitve podjetij, smo letno svetovali
tudi 100 in več podjetnikom. Dostikrat je odločitev podjetnika še vedno
odvisna od razpoložljivih sredstev. če za primer povem, da septembra ni
bilo več sredstev za vavčerski sistem ali spodbud za (samo)zaposlitev delavcev, potem je bilo do konca leta le
malo podjetnikov, ki so se kljub temu odločili za ustanovitev podjetja.
Kako se Razvojna agencija Sinergija financira?
Po
ustanovitveni pogodbi so občine dolžne sofinancirati dejavnost agencije
glede na poslovni načrt. Vendar smo si že takoj ob ustanovitvi zadali
cilj, da bomo v treh letih več kot polovico sredstev pridobili sami. To
nam je tudi uspelo in trenutno sofinanciranje občin predstavlja manj
kot 10 odstotkov naših letnih prihodkov. Razmišljali smo celo o
ukinitvi sofinanciranja s strani občin, vendar smo z župani enotni, da
je taka vsaj simbolna povezanost pomembna. Ostali del financiranja pa
je izključno projektni. Pomoči podjetnikom in kmetom ne zaračunavamo.
Niti ene priprave vloge na razpis še nismo zaračunali. Predvsem na račun deleža občin smo dolžni, občanom biti na voljo brezplačno.
Dodaten
vir so projekti, ki jih delamo za občine, kot so na primer kolesarske poti občin
Goričkega in predelava sadja, kjer so finančno udeležene občine skupaj
s sredstvi iz razpisov. Ostane še projektno delo za znane naročnike. Na projekte se na
podlagi razpisov ministrstev prijavimo sami. Sami jih tudi oddelamo in
tako priskrbimo plačo za naše ljudi. Normalno je, da je nekaj sredstev
v projektu , ki je usmerjen v določene coljne skupine, namenjenih tudi tistemu, ki ga dela.
Pod vašim okriljem
je trenutno aktualen projekt Lokalna razvojna fundacija (LRF) za
Pomurje. V kakšni stopnji je projekt trenutno?
Projekt je v
drugi fazi in do konca junija smo dolžni predložiti akt o ustanovitvi.
V tej drugi fazi smo bili izbrani med štiri izvajalce, kar si štejemo v
posebno čast, saj smo edini v projektu kot razvojna agencija. Naslednji
korak je torej registracija fundacije in pridobitev ustanoviteljev z
zagonskim kapitalom ter pridobitev donatorjev in podpora nevladnim
organizacijam, kar predstavlja predvsem izobraževanje in tudi
neposredno financiranje projektov. V začetku delovanja bo fundacija
pokrivala območje enajstih občin Razvojne koalicije Sinergija, po
preteku treh let pa je predvidena širitev na območje celotnega Pomurja.
Kakšna sta seznanjenost in odziv morebitnih donatorjev?
Od
nekaj podjetij in občin smo že dobili načelno podporo. Predvsem
pomembne bodo občine. Zakaj ne bi na primer občine sredstev, ki jih
imajo za spodbujanja delovanja društev, ki delajo na kreativnih
vsebinah, dala v fundacijo ter jih po možnosti celo podvojila. Princip
je namreč tak, da bi znesek pridobljenih sredstev s pomočjo donatorjev
v enaki vrednosti TRUST Fundation še dodal. Seveda obstaja določen
limit, ki bi naj obsegal do 150 tisoč evrov za LRF letno. Potrebno pa bo seveda
upoštevati financiranje vsebin, ki jih TRUST Fundation določa.
Kako je s projekti, ko začnejo samostojno delovati. Na kakšen način nadzorujete projekt oz. ste z njim povezani?
Za
sam projekt LRF bo potrebno ustanoviti fundacijo na novo. Vendar pa bo
določena vez ostala, saj želimo ohraniti odgovornost in nadzor nad samo
fundacijo in njenim nadaljnjim delovanjem. Določeni projekti se po
zagonu osamosvojijo v celoti in njihovi nosilci prihajajo k nam le po
nekatere nasvete. Na splošno se neradi postavljamo kot nosilci
projektov, to storimo le v primerih, ko to zahtevajo razpisni pogoji. V
večini primerov so nosilci projektov druge ustanove, sami pa delujemo
kot podporna institucija.
Eden vaših strateških ciljev je
tudi povezava lokalnih razvojnih partnerjev. Kako ocenjujete trenutno
situacijo na tem področju v Pomurju?
V regiji je osrednja
razvojna institucija RRA Mura, sami smo le območna razvojna agencija.
Ko je kjerkoli govora o Razvojni koaliciji Sinergija, potem je več ali
manj vsem jasno, da to območje ob ključnih vprašanjih deluje složno.
Kar
se tiče regije, je sam zakonodajalec določil postopek formiranja
Regionalnega razvojnega sveta (RRS), ki bi lahko predstavljal dokaj solidno
strukturo regionalne oblasti. Ob RRS imamo še Svet regije, ki sprejema najbolj ključne odločitve. V
Svetu regije so le župani, ki pa s svojimi odločitvami v tem organu prevzemajo ključno odgovornost za razvoj regije. Nenazadnje tudi to ni ravno narobe. Korektnejša pa se mi zdi sestava RRS, saj so v
njem zastopani lokalna oblast, gospodarstvo in nevladne organizacije.
če bo prišlo do formiranja regij, potem je po mojem mnenju bolj primerna
upravljalska struktura RRS. Vsekakor predstavlja RRS korak naprej, saj so v njem
prisotni praktično vsi ključni sogovorniki.
Menim, da je ključnega
pomena dejanska vključitev nevladnega sektorja, ne zgolj načelna. Ob
poziciji oblasti ne smemo prehajati v sfero obvladovanja. Eno pomeni
pospeševanje, spet nekaj drugega pa je obvladovanje. Zato je pomembno,
da javna sfera skrbi, da lokalnih oblastnikov ne zanese predaleč.
Trenutno
je aktualno snovanje Regionalnega razvojnega programa (RRP) Pomurje
2007–2013. Kakšne smernice bi bile po vašem mnenju pomembne za razvoj
oz. kaj bi bilo potrebno spremeniti glede na zdajšnji program?
Problem
prve generacije reginalnega razvojnega programa je bil, da metodologija
ustvarjanja programa ni bila dorečena. Zdaj je drugače. Pet odborov
skrbi za posamezna razvojna področja, kar zagotavlja sistematičnost.
želja je predvsem, da se preko javnega poziva k snovanju RRP Pomurje
2007–2013 ustvari določen javni forum, da zadeve ne ostanejo zgolj
znotraj določenih delovnih skupin. Prišli smo do faze, ko se zavedamo,
kateri projekti so izvedljivi v roku nekaj let. Prejšnji RRP je bil
zgolj spisek želja. Potrebno je vseeno ostati realen in iti korak za
korakom ter tako s primerno hitrostjo uloviti razvojni razkorak.
Pomembno je, da je že prisotno zavedanje županov, da obstajajo v regiji
določeni prioritetni projekti, ki jih je potrebno izvesti za razvoj
celotne regije. Kontraproduktivno bi bilo, če bi se sami med sabo s
projekti izrivali in od tega ne bi imeli skupne koristi. Pomembno je, da
regija deluje kot unija v interesu vseh občin.
Se pri snovanju RRP Pomurje 2007–2013 poznajo bližajoče lokalne volitve?
Zaenkrat
smo ocenili stanje in določili strateške usmeritve. Predlogi programov
projektov še niso bili izbrani, najbrž bo to storjeno pred lokalnimi
volitvami, vendar se vseeno dela program za obdobje naslednjih sedem
let. Mogoče je to celo dobro, saj župani predlaganih projektov ne bodo
mogli v svoji kampanji predstaviti kot že izvedene reference. S predlaganimi
projekti si bodo lahko zgolj nekoliko dvignili imidž kreativnosti ali celo
vizionarstva, vendar pa dejanskih referenc na ta račun še ne bo. Nikakor ne
bo moč s tem pretiravati, saj je konec koncev tudi absorpcijska
zmožnost regije limitirana.
