V zadnjih dneh javnost razburjata predvsem dva primera družinskega nasilja, ki se je končalo s smrtjo otrok. V prvem primeru je za telesnimi poškodbami, ki sta jih ji zadala mama in njen partner, umrla komaj 2-letna deklica, v drugem primeru pa 38-letni sin, ki ga je z nožem zabodel njegov oče. V Sloveniji je nasilje nad ženskami in dekleti sicer še vedno najbolj razširjena oblika nasilja in kršenja človekovih pravic, ki ima lahko usodne posledice, čeprav je težko govoriti o konkretnih številkah, saj se to najpogosteje dogaja skrito za zaprtimi vrati, žrtve pa o nasilju, ki ga doživljajo, težko spregovorijo oziroma se nimajo kam obrniti po strokovno pomoč.
Ženske najpogosteje žrtve nasilja (bivših) partnerjev
Žrtve nasilja prihajajo iz različnih družbenih slojev, so različnih ras, narodnih pripadnosti, spolne usmerjenosti ipd., prav tako povzročitelji nasilja. Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije, so najpogosteje žrtve nasilja s strani svojih (bivših) partnerjev oziroma tistih, ki so jim (bili) najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Od žalitev, psihičnih pritiskov, brc, klofut, udarcev s pestjo, do spolnih napadov in posilstev, vsakodnevnega ustrahovanja, zalezovanja, poniževanja in jemanja denarja ter celo do prostitucije in trgovine z ljudmi.
Statistike pravijo, da ženske v povprečju nasilje doživljajo 5 let preden poiščejo pomoč, v polovici primerov pa v družini, kjer se pojavlja nasilje, živijo otroci, stari manj kot 16 let. Društvo za nenasilno komunikacijo pri tem poudarja, da nasilje, ki mu je priča otrok, zaznamuje njegov razvoj z vrsto bolečih travmatičnih izkušenj, pojavijo se čustvene in vedenjske težave, težave pri stikih z drugimi ljudmi, slaba samopodoba ipd.
Ne sramujte se. Poiščite pomoč!
Žrtve nasilja naj čim prej poiščejo pomoč in podporo pri družini, prijateljih, znancih, sodelavcih in jim povedo, kaj se je zgodilo oz. se dogaja. Pomoč lahko poiščejo tudi pri nevladnih organizacijah, ki se v Sloveniji ukvarjajo s tovrstno tematiko oziroma prijavijo najbližji policijski postaji, hkrati pa opozarjajo, da naj v primeru telesnega ali spolnega nasilja obvezno obiščejo zdravnika.
V primerih, ko sama žrtev nasilja ne ukrepa, lahko prav vi kot sosed, znanec, prijatelj, sorodnik predstavljate konec tovrstnemu dejanju. Ne iščite utehe v stavkih: »Kaj pa drugega preostane v današnji krizni situaciji« ipd., temveč kot priča nasilja o tem spregovorite.
V Sloveniji še potrebne izboljšave za strokovno pomoč
Pri vsem tem pa ne gre spregledati dejstva, da se v ustrezno podporo žrtvam na slovenskem območju še vedno premalo vlaga. Kot sporočajo iz Društva za nenasilno komunikacijo je v Sloveniji premalo (brezplačnih) specializiranih programov pomoči za žrtve nasilja. Hkrati ni SOS telefona, ki bi za žrtve nasilja deloval 24 ur na dan, vse dni v letu, potrebovali pa bi tudi številko za klic v stiski za neslovensko govoreče klicatelje ter posebno številko za žrtve posilstev in spolnega nasilja.
»Slovenija potrebuje razširjeno, regijsko razpršeno mrežo pomoči za vse žrtve nasilja, preventivne programe na področju preprečevanja nasilja ter mrežo specializirane strokovne pomoči za otroke in mlade z izkušnjo nasilja, tudi spolnega,« še dodaja Društvo za nenasilno komunikacijo.
Ste žrtev nasilja? Obrnite se na naslednje številke:
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
113 – Policija
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
02 534 85 82 – Krizni center za mlade Murska Sobota
02 584 83 90 – Društvo varnega zavetja Varna hiša Pomurja, Ljutomer (vsak delovnik med 9. in 11 uro ter med 11. in 17. uro)
01 434 48 22 – Društvo za nenasilno komunikacijo (ponedeljek, torek, četrtek od 10. do 15 ure)
