V Sloveniji je trenutno več kot tisoč otrok, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti v svoji matični družini. Rejništvo je ena od možnih rešitev zanje. V upravni enoti Murska Sobota je v rejništvu 40 otrok, ki so nameščeni pri sedmih družinah. Vendar je družin, pripravljenih medse sprejeti otroke, ki urejene družine nimajo, premalo, pove Rosmarie Bratkovič iz Centra za socialno delo Murska Sobota.

Samo na območju Murske Sobote bi potrebovali pet dodatnih družin, h katerih bi namestili od enega do treh otrok. Slednjim rejniška družina omogoči zdravo rast, izobraževanje, osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.

Pri rejnikih brez zasvojenosti in nasilja

Rejnica oz. rejnik je lahko vsak polnoletni posameznik s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ima zaključeno vsaj poklicno oz. strokovno izobrazbo. Poleg tega za to osebo ne sme obstajati noben zakonski zadržek, recimo ne sme mu biti odvzeta roditeljska pravica in poslovna sposobnost, kot tudi ne sme živeti z osebo, kateri je bila odvzeta roditeljska pravica. Izključijo tudi rejnike, kjer obstaja ali je obstajala kakršna vrsta zasvojenosti, kjer je prisotno nasilje v družini ali boleha za kronično dolgotrajno boleznijo.

Ne iščejo idealne, ampak funkcionalno družino

Potencialni rejnik mora izpolnjevati tudi neformalne pogoje. To preprosto pomeni, da ima primerna osebna stanja in duševno zdravje. Center zanima tudi stabilnost (zunaj)zakonske zveze in pa kakšen vzgojni stil sta partnerja že uporabila. Večina rejnikov je po besedah Bratkovičeve parov v poznih srednjih letih, ki imajo odraščajoče ali že odrasle otroke. "Taki pari so že dosegli neko umirjenost, zrelost, in menijo, da lahko to ljubezen, ki so jo še sposobni dajati, delijo naprej. Nekomu, ki je za to prikrajšani," iz bogatih izkušenj izpelje Bratkovičeva,

Za rejništvo se odloči celotna družina

Odločitev o rejništvu je po besedah socialne delavke na plečih celotne družine. Zgodilo se je že namreč, da so določeno rejniško družino zavrnili, saj se z rejništvom ni strinjal eden izmed bioloških otrok. Še posebej pomembno pa je, da se pri rejnikih izloči element želje po posvojitvi. Rejništvo je le začasen ukrep, pri katerem biološkim staršem roditeljska pravica ni odvzeta, kakor pri posvojitvah. Rejnik je v skladu z rejniško pogodbo odgovoren za otrokov vsakdanjik, medtem ko o pomembnejših stvareh še vedno odločajo biološki starši. Otrok v rejništvu ostane do polnoletnosti.

Rejnik le redko postane posvojitelj

Do slednjega pride le v primeru, ko biološki starši umrejo ali dajo k posvojitvi soglasje. O posvojitvi se lahko odloči otrok tudi sam, ko je dovolj star, da se zaveda pomena rejništva in posvojitve. Kajti Center za socialno delo vse moči usmerja v to, da bi se razmere v matični družini izboljšale v tolikšni meri, da bi se otrok lahko vrnil. A takih primerov je zelo zelo malo, prizna Rosmarie Bratkovič.

Brezposlenost ni ovira

Za posameznega otroka znaša mesečna rejnina dobrih 500 evrov, zato na Centru še posebno pozornost namenjajo preprečitvi vsakršnim materialnim okoriščanjem. Vendar to še ne pomeni, da brezposelna oseba ne more postati rejnik. Bratkovičeva pravi, da je takšna oseba lahko morda celo bolj primerna, saj otroku posveti več časa. Če pa ima posameznik nameščene tri rejence, se lahko odloči, da bo rejniško dejavnost opravljal kot svoj poklic.

"Kaj te pri tem ovira?"

Rejništvo prinaša izkušnjo na človeški ravni, o razlogih za to odločitev pove vodja enote za rejništvo Rosmarie Bratkovič in ob tem doda: "Vsak naj se vpraša; ali bi jaz lahko dal del svoje ljubezni nekomu, ki pa tega pri ljudeh, ki bi mu morali dati, ni prejel. Ali bi jaz to zmogel, kaj me pri tem ovira? Apeliram na pogled vsakega v sebe. Rejništvo je stvar notranje človeške drže."

Izkušnje dveh rejnikov

Vse informacije v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti dobite na Centru za socialno delo Murska Sobota, drugo nadstropje, št. sobe 31, tel.: 02/ 535 11 62