Članice EU lahko pridobijo osebne podatke o katerem koli vozniku, ki je prometni prekršek storil zunaj meja svoje domovine, in mu ga zaračunajo.
Po uveljavitvi evropske direktive iz oktobra 2011, ki govori o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških je roka pravice postala precej daljša pišejo v Dnevniku. V skladu z direktivo lahko članice EU pridobijo osebne podatke o katerem koli vozniku, ki je prometni prekršek storil zunaj meja svoje domovine, in mu ga seveda neposredno zaračunajo. Enako seveda velja tudi za naše državljane, ki prekršek storijo v kateri od držav EU. Tako lahko Slovenija od ustreznega organa države, v kateri je bilo registrirano prekrškarjevo vozilo (z izjemo Velike Britanije, Irske in Danske, ki direktive niso sprejele kot zavezujoče), pridobi njegove osebne podatke in pisni zahtevek (obvezno v njegovem jeziku) o plačilu kazni pošlje neposredno na njegov naslov.
Postopek le za večje prekrške
Postopek čezmejnega pridobivanja osebnih podatkov o kršitelju se sproži samo za večje prekrške, kot so: neuporaba varnostnega pasu, prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, vožnja skozi rdečo luč, vožnja brez zaščitne čelade, nezakonita uporaba mobilnega telefona med vožnjo in uporaba prepovedanega voznega. Če policisti ali redarji tujega državljana ustavijo na “kraju zločina” ostaja postopek enak kot doslej. Plačilo kazni bodo zahtevali takoj oziroma s časovnim zamikom, če kršitelj pri sebi nima denarja.
Dokazila o prekršku v svojem jeziku
Določilo, da mora vsak storilec prometnega prekrška dokazilo o prekršku in plačilni nalog prejeti v svojem jeziku, bi lahko postalo predmet za izogibanje plačilu. Samo na podlagi prejetih osnovnih osebnih podatkov kršitelja vedno ni mogoče ugotoviti, kateri jezik ta uporablja, vendar kot so pojasnili na pravosodnem ministrstvu, za jezik obravnavane osebe velja jezik, v katerem je napisano njegovo prometno dovoljenje, oziroma eden od uradnih jezikov države, v kateri je registriral vozilo.
Okrog 130 domačih prekrškarjev v tujini
Do začetka letošnjega avgusta so na okrajnem sodišču v Celju, ki je pristojno za tuje prekrškarje pri nas in naše na tujem ter nasploh za oddajanje in sprejemanje poizvedb pristojnih organov držav članic EU, na tuje poslali nekaj več kot 900 zahtev po izvršitvi denarne sankcije, sami pa so jih prejeli približno 130. S podatki, kolikšen je bil iztržek, na pravosodnem ministrstvu ne razpolagajo, saj za vodenje takšnih evidenc nimajo pravne podlage.
