Nekoč so jo ob vseh večjih dogodkih pekle gospodinje na kmetijah, danes jo pod določenimi pogoji lahko proizvajajo in prodajajo povsod po Sloveniji in tudi v tujini.
Tradicionalna prekmurska gibanica odraža prekmursko pokrajino. Uvrščamo jo med slovenske nacionalne kulinarične specialitete, je posebnost med sladicami, tradicionalna značilnost prekmurske kulinarike in je tisto kar so že pridno izdelovale roke naših prednikov. Danes jo lahko pod določenimi pogoji proizvajajo in prodajajo tudi drugod po Sloveniji in po svetu.
Proizvajajo in prodajajo jo lahko tudi v tujini
Prekmurska gibanica je zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost, kar pomeni da ima zaščiteno ime in tradicionalno recepturo, sama proizvodnja pa ni geografsko omejena, pojasnili Monika Pavlinjek iz Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. Tako v Sloveniji kot v tujini lahko tradicionalno prekmursko gibanico proizvajajo in prodajajo, ob upoštevanju določb in zakonov, le proizvajalci, ki prejmejo certifikat tradicionalnega ugleda, katerega je do sedaj prejelo 33 proizvajalcev prekmurske gibanice.
V okviru kulinaričnega turizma ima velik potencial
Po besedah direktorja Regionalne razvojne agencije Mura (RRA Mura) Danila Krapca ima prekmurska gibanica neizmeren potencial v okviru kulinaričnega turizma, predvsem zaradi certificirane zaščite njenega tradicionalnega ugleda in razpoznavne kakovosti. Ker se mora pripravljati na predpisan tradicionalen način in se je ne sme proizvajati industrijsko masovno, je zelo primerna za proizvodnjo in ponudbo v obliki dopolnilne dejavnosti ne samo v Prekmurju, ampak na podeželju nasploh - v hotelih, gostinskih obratih kot tudi na kmetijah. Po Pomurju in ostalih delih Slovenije jo še ponujajo v pekarnah, slaščičarnah, turističnih, izletniških kmetijah in vinotočih, še vedno pa jo po tradicionalnem receptu pečejo številne gospodinje na kmetijah.
Ključno povezovanje certificiranih ponudnikov
Certificirani proizvajalci so poleg zagotavljanja predpisanega načina priprave in kakovosti dolžni voditi evidence o količini izdelanih in količini prodanih gibanic, s čimer je sicer zagotovljena sledljivost, ki pa ne pokaže množice (še) neorganiziranih ponudnikov, ki bi jih bilo nujno vključiti v registrirano skupino proizvajalcev prekmurske gibanice pri Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, pove Krapec. Trenutno v Sloveniji deluje le ena skupina proizvajalcev prekmurske gibanice in sicer pod okriljem znamke »Diši po Prekmurju«. Prvi mož RRA Mure doda, da je ključno sodelovanje in povezovanje certificiranih ponudnikov s primerno tržno organiziranostjo ter zaščito trga pred morebitnimi zlorabami in vabljivostjo za nove člane tako doma kot v drugih državah članicah EU. V primeru uspešnega skupnega nastopa v Evropi, bi veljalo razmisliti o njeni globalni zaščiti.
Gibanica nekoč na mizi ob vseh večjih dogodkih
Ime je dobila po besedi güba oziroma guba in se nanaša na njeno značilno sestavo iz posameznih plasti. Oblikujejo jo zgibi vlečenega testa, med katerimi so v točno določenem zaporedju položeni štirje različni nadevi in sicer mak, skuta, orehi in jabolka, ki so v gibanici podvojeni v enakem vrstnem zaporedju. Po pričevanju 81-letne Štefke Sršen, nekoč živeče v Beltincih, so se izdelave gibanice lotili tako, da so potem, ko so testo zagnetli, to raztegnili po celotni mizi, ga položili v lončeno skledo in po veličini sklede obrezali. Prva spodnja in zadnja zgornja plast gibanice je bila narejena iz krhkega testa, po vrhu pa so jo prelili s sladko smetano oziroma domačim vrhnjem umešanim z jajci. Namesto margarine, ki so jo prelili po vrhnji plasti, pa tudi po nadevih, so uporabljali nekoč sladko mast, to je navadna svinjska mast iz sala brez soli. Gibanico so pekli in ponudili ob vseh večjih praznikih kot je Božič, Velika noč, svoje mesto na mizi pa je dobila tudi ob večjih opravilih kot je žetev, koline pa tudi ob pogrebih.
Receptura prekmurske gibanice in izdelava sta svojevrstna posebnost, v peki pa se lahko poizkusite tudi sami.
