Požari odpadkov so grožnja, ki lahko prizadene vsak regijski center v državi. Bo Ljubljana slišala?

Nedavni požar na deponiji Cerop v Puconcih je razkril dolgoletne sistemske pomanjkljivosti pri ravnanju z gorljivimi odpadki v Sloveniji.

Na izredni novinarski konferenci Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije so strokovnjaki opozorili, da se količine odpadkov kopičijo, primerne infrastrukture za sežig pa ni.

Spregovorili so Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, Simona Biro, direktorica CERO Puconci, in Maksimiljan Tramšek, predsednik Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov Gospodarsko interesno združenje centrov za ravnanje z odpadki Slocero. 

Skupaj so poudarili ključne probleme, ki jih povzroča zamuda pri uresničevanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.

Požar, ki bi se lahko ponovil

Požar v Puconcih je pokazal, da dolgotrajno skladiščenje gorljivih odpadkov ni trajnostna rešitev.

Kot je povedala Biro, so v trenutku nesreče v hali hranili obdelane odpadke iz 36 občin, 27 pomurskih in devet ostalih, ki jih niso mogli oddati, saj ni bilo prevzemnikov. Po njenih besedah je ogenj v le eni minuti uničil več kot 4500 kvadratnih metrov skladiščnega prostora. Goreli so gorljivi odpadki, nastali pri obdelavi mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov. Kljub hitri reakciji gasilcev, ki so že četrti dan na terenu, je nastala ogromna materialna škoda. Nastala bo večmilijonska škoda.

»Vsak izvajalec obdelave komunalnih odpadkov se boji takšnega scenarija. In vsakič, ko opozarjamo na problem, ostajamo brez rešitev,« je dejala Biro.

Opozarja, da je center ostal brez skladiščnega prostora in se zdaj sooča z vprašanjem, kam z odpadki, ki so ostali po požaru.

Slovenija nujno potrebuje sežigalnice

Zupanc je poudaril, da je Slovenija že leta 2004 v zakonodaji predvidela ustanovitev javne službe sežiganja odpadkov, vendar se do danes ni premaknilo z mrtve točke. Trenutno imamo zgolj sežigalnico v Celju in sosežig v cementarni v Anhovem, ki pa pokrivata le del potreb. 

Letno v Sloveniji nastane več kot 200.000 ton gorljivih odpadkov, kapacitete pa so bistveno premajhne.

»Javnost je izrazito nenaklonjena gradnji energetskih objektov, a odpadki ne bodo izginili sami od sebe. Slovenci moramo sami poskrbeti za svoje odpadke in se ne zanašati na tujino, kjer se zaradi spremenjenih gospodarskih razmer zmanjšuje povpraševanje po gorljivih odpadkih,« je opozoril Zupanc.

Brez ukrepov bodo požari postali stalnica

Po besedah Tramška so trenutne rešitve popolnoma nezadostne.

»Izvajalci komunalnih storitev ne moremo več nositi odgovornosti za sistemske pomanjkljivosti. Država mora nemudoma ukrepati in vzpostaviti prehodne rešitve, dokler se ne zgradijo ustrezne sežigalnice,« je dejal Tramšek.

Združenje Slocero zato poziva vlado, naj nemudoma objavi mednarodni razpis za prevzem slovenskih gorljivih odpadkov v tujini. Dokler ne bodo zgrajene domače kapacitete, bi morali skleniti dolgoročne pogodbe s tujimi sežigalnicami in cementarnami.

Kaj sledi?

Kljub obljubam ministrstva, da bo nova uredba o ravnanju z gorljivimi odpadki kmalu sprejeta, ostaja odprto vprašanje, kako bo Slovenija v prehodnem obdobju reševala nakopičene količine odpadkov. 

Dejstvo je, da brez hitrih ukrepov takšni požari ne bodo osamljeni primeri, temveč grožnja, ki lahko prizadene vsak regijski center v državi.